95680de8

Navdih pred odhodom: kako ujeti bistvo potovanja

Wed, 22 Apr 2026 07:44:57 GMT

Potovanje se začne veliko prej, preden sedemo na letalo ali avtobus. Začne se v notranji odločitvi, kako bomo potovali. Ko potujemo, ne le opazujemo, ampak soustvarjamo potovalne izkušnje v stiku z drugačnostjo dežele. Ta premik v naravnanosti spremeni vse – od prvega pogleda na novo pokrajino do zadnjega spomina, ki ga odnesemo domov.

Naravnanost na moč doživetij pomeni, da svojo pozornost zavestno usmerimo v stik in odnos, ki ga soustvarjamo. Potovanja imajo posebno doživljajsko razsežnost, saj nas postavijo v okolje, kjer ne zbiramo le vtisov, ampak gradimo svojo zgodbo izkušenj. Ko smo prisotni, se začnejo drobni trenutki povezovati v celoto: pogled domačina, zvok ulice, okus hrane. Takrat potovanje ni več niz dogodkov, ampak proces, ki nas postopoma spreminja in nadgrajuje.

Na poti se naravno odpre prostor za drugačen stik s sabo. Nove okoliščine, drugačni ritmi in nepredvidljivost ustvarijo pogoje, v katerih se lahko razvije osebna preobrazba . Sopotnik začne opažati svoje odzive, navade in omejitve. Ta proces ne potrebuje posebnega napora, potrebuje le odprtost, da se pustimo srečati z novim in drugačnim.

Gostujoča dežela postane učiteljica, ko jo srečamo z zanimanjem in spoštovanjem. Spletanje drugačnosti med človekom in prostorom ustvarja izkušnjo, ki presega običajno turistično opazovanje . Različni načini življenja, odnosi, tempo in vrednote širijo naš pogled in nas vodijo k večji širini, razumevanju in notranji stabilnosti. V tem procesu se spontano razvijajo ustvarjalnost, prilagodljivost in sposobnost videti svet iz več zornih kotov.

Potovanje tako postane prostor, kjer se zunanji svet in notranje doživljanje prepleteta v eno izkušnjo. Sopotnik, ki potuje z odprto pozornostjo, ne odnaša domov le spominov, ampak tudi nova spoznanja, ki ostanejo del njegovega vsakdana. V tem se skriva bistvo potovanja: ne v tem, koliko vidimo, ampak v tem, kaj iz videnega ustvarimo.

Kako se pripraviti na daljša potovanja?

Wed, 25 Mar 2026 06:04:05 GMT

Zakaj sploh daljša potovanja?

Na daljšem potovanju z drugačnost se zares srečamo sami s sabo. Že sama sprememba okolja vpliva na naše telo in možgane. Iz rutine preklopimo v raziskovanje. Možgani začnejo tvoriti nove povezave. Telo se prilagaja novim ritmom. Dalj ko potujemo, bolj se poglabljamo – v deželo in vase. Več odnesemo sabo domov: več zaupanja vase, več notranje stabilnosti, več prilagodljivosti. Predvsem pa bolj realen pogled na svet in nase.

1. Fizična priprava: telo ni samoumevno

Veliko sopotnikov podcenjuje ta del, dokler ne pride dan, ko je treba prehoditi 18.000 korakov v vročini. Od potovanja imamo največ, če ga doživimo zdravi. Daljše ko je potovanje, bolj se utrujenost nalaga in nas lahko ošibi.

Zato je ključna priprava:

zmožnost hoje več ur na dan
dober spanec vsaj nekaj tednov pred odhodom
redna hidracija (tudi doma, ne šele na poti)
manj sladkorja, več beljakovin in zelenjave

Potovanje ni trenutek, ko začneš skrbeti zase. Takrat se pokaže, kako si skrbel zase prej.

2. Čustvena priprava: odnosi gredo z nami

Na potovanju ne srečate samo novih sopotnikov, ampak na novo spoznate tudi sebe v novih odnosih.

Daljša potovanja:

okrepijo bližino
razkrijejo napetosti
pokažejo, kako komuniciramo v drugačnosti

Kaj vse se lahko zgodi?

utrujenost poveča razdražljivost
lakota zmanjša potrpežljivost
drugačnost sproži obrambne reakcije

Modro je razmisliti:

Kako reagiram, ko sem utrujen?
Kako komuniciram, ko stvari ne gredo po planu?
Znam mirno in pravočasno povedati, kaj potrebujem?

Kaj se lahko zgodi? Par na potovanju ugotovi, da ima vsak drugačen tempo. Eden želi raziskovati, drugi potrebuje več počitka. Če tega ne naslovita, nastane konflikt. Če pa se o tem mirno in zrelo pogovorita, se odnos poglobi.

Potovanja dokazano krepijo odnose, ker ustvarjajo skupne izkušnje in zahtevajo sodelovanje.

3. Miselna priprava: predsodki bodo prišli na plano

Daljše potovanje pomeni stik z drugačnostjo in to je močan sprožilec raznosmernih čustvenih odzivov.

Na poti se srečate z:

drugačnimi navadami
drugačnim tempom
drugačnimi vrednotami

V sebi lahko opazite:

presojanje
nelagodje
potrebo po kontroli

Vse to je normalno. Ključno je, da se vprašamo: »Kaj se lahko iz tega naučim?«

Nekdo se razjezi, ker pričakuje točnost in ga čakanje vznemiri. Drugi pa lahko to isto situacijo opazuje in se čudi: »O, zanimivo, tukaj pa čas teče drugače!« Kateri odziv bi izbrali zase?

4. Priprava na nepopolnost

Daljše potovanje skoraj zagotovo vključuje nepredvidljive situacije in soočanje z nepričakovanim. Vse to je del izkušnje. Če pričakujete popolnost, boste zagotovo razočarani. Če pa ste se pripravljeni prepustiti potovalnemu vetru, boste potovali z občutkom radosti.

Kako se lahko pripravimo na nepredvidljivo?

sprejmemo, da na potovanju ni nadzora
razvijamo osebno prožnost
vadimo potrpežljivost

5. Zakaj se splača?

Daljša potovanja niso le odklop, ampak življenjska priložnost za spoznavanje sebe. Pomagajo vam stopiti iz običajnih rutin in se razširiti v nove razsežnosti:

izboljšajo psihofizično počutje
povečajo občutek sreče
krepijo samozavest
širijo pogled na svet
razvijajo kreativnost

Kaj lahko naredite že danes?

pojdite na daljši sprehod brez telefona
opazujte, kako reagirate, ko ste utrujeni
zavestno pijte več vode
vprašajte se: Kaj me na poti najbolj vrže iz ravnovesja?

Bolj kot se pripravite:

fizično
čustveno
miselno

več boste s potovanja odnesli.

Samoorganizacija kot notranji mir

Wed, 18 Mar 2026 10:16:06 GMT

Kako si v zahtevnih obdobjih ustvarimo prostor tudi za lepe stvari kot so potovanja

Samoorganizacija kot notranji mir

Smo v obdobju, ko je svet glasen. Veliko informacij, veliko sprememb, veliko negotovosti. V takih trenutkih se hitro zgodi, da nas preplavi občutek kaosa: v delu, v glavi in v vsakdanu.

Takrat ne potrebujemo še več motivacije, temveč strukturo.

Samoorganizacija je praktičen način, kako si ustvarimo občutek stabilnosti, tudi takrat, ko zunanje okoliščine niso stabilne. Stabilnost nam omogoči, da sploh lahko razmišljamo o lepem. Tudi o potovanjih. In predvsem, da smo lahko tu za druge, takrat, ko nas potrebujejo.

Kaj je samoorganizacija – v realnem življenju

Samoorganizacija pomeni, da znamo brez zunanjega pritiska urediti:

kaj je pomembno,
kaj pride najprej,
kdo kaj dela,
kako sodelujemo,
kje najdemo informacije.

Gre za kombinacijo osebne odgovornosti, jasnih dogovorov in preglednih procesov.

Ko to deluje, se zgodi nekaj zelo konkretnega: manj je kaosa, manj “gasilskih akcij” in več občutka miru pri delu.

Zakaj je samoorganizacija pomembna prav zdaj

V čustveno napornih obdobjih se naš notranji sistem hitreje preobremeni. Če je poleg tega neurejeno še delo, se stres samo kopiči.

Dobra samoorganizacija:

zmanjša zmedo,
pospeši odločanje,
poveča občutek nadzora,
sprosti prostor za ustvarjalnost.

Z drugimi besedami: pomaga, da ostanemo funkcionalni. Ko smo funkcionalni, lahko razmišljamo tudi širše: o tem, kaj lahko koristnega in smiselnega dam svetu; o izkušnjah, o oddihu, o potovanju.

Kako izgleda dobra samoorganizacija

Ni zapletena, je pa dosledna.

Vemo:

kaj delamo,
kdo dela do kdaj,
v kateri fazi je projekt.

Informacije niso razpršene. Dogovori držijo. Čas drugih spoštujemo. Obstaja ritem dela.

Nasprotje tega ni svoboda, ampak kaos:

vsak dela po svoje,
odgovornosti niso jasne,
naloge prihajajo spontano,
projekti ostajajo nedokončani.

Tak sistem hitro izčrpa tudi najbolj motivirane ljudi.

Pet stebrov, ki prinesejo mir

1. Organizacija časa

Ključno vprašanje:
Ali delam pomembne stvari ali samo reagiram na nujne?

Zelo konkretna praksa:

vsak teden si določimo 3 ključne naloge,
dan razdelimo na fokus (dopoldne) in komunikacijo (popoldne),
držimo se pravila treh prioritet na dan.

2. Organizacija prostora

Kaos na računalniku ali mizi se hitro preseli v glavo.

Preprosti koraki:

enotna struktura map,
jasna imena dokumentov,
skupno mesto za projekte.

Manj iskanja pomeni več energije za razmišljanje.

3. Organizacija komunikacije

Veliko utrujenosti ne pride od dela, ampak od nejasnosti.

Primer:
“Kaj mislite o tem?” ustvari dolge debate.
“Predlagam dve možnosti. Katero izberemo do petka?” premakne stvari naprej.

Tedenski kratek pregled (30–45 minut) pogosto zadošča:

kaj smo naredili,
kaj sledi,
kje smo obstali.

Če ni zapisa, se stvari ponavljajo.

4. Organizacija procesov

Veliko projektov obstane, ker ni jasno kaj je naslednji korak in kdo ga naredi.

Zelo pomaga:

jasen tok (ideja – test – izvedba),
ena odgovorna oseba za projekt,
majhni, izvedljivi koraki.

Veliki projekti brez vmesnih zaključkov ubijajo motivacijo.

5. Organizacija sodelovanja

Vizualna tabla projektov hitro pokaže:

kje je gneča,
kaj stoji,
kaj je zaključeno.

Pomembno pravilo:
Ko obstaneš, vprašaj. Ne čakaj.

Največji premik: kam dajem energijo

V zahtevnih obdobjih je ključno vprašanje:
Kje v našem delu nastaja največ kaosa?

In še bolj pomembno:
Kaj bi nam prineslo več miru?

Velikokrat odgovor ni v več dela, ampak v bolj jasnih dogovorih.

Tipične napake (ki jih vsi poznamo)

preveč projektov naenkrat,
nejasne prioritete,
razpršene informacije,
sestanki brez zaključkov,
odločitve, ki niso zapisane.

Posledica je vedno ista: občutek, da delamo veliko, premaknemo pa malo.

Notranji vidik samoorganizacije

Samoorganizacija ni samo sistem. Je odnos do dela in do sebe.

Pomeni:

držimo besedo,
postavimo meje,
ne prevzemamo vsega,
zaključujemo začeto.

Majhne stvari gradijo zaupanje. Najprej do sebe, potem do drugih.

Zakaj je to pomembno tudi za potovanja

Ko je delo neurejeno, si težko dovolimo odklop. Glava ostane v odprtih nalogah, nedokončanih projektih in nejasnih dogovorih.

Ko je sistem postavljen:

vemo, kaj je zaključeno,
vemo, kaj nas čaka,
vemo, kdo drži stvari.

Takrat si lažje dovolimo iti na pot, ne samo fizično, tudi mentalno in čustveno.

Samoorganizacija torej niso samo orodja, ampak je kombinacija jasnosti, odgovornosti in notranje discipline. V zahtevnih obdobjih nam ne prinese samo več učinkovitosti, temveč tudi notranji mir, ki ustvarja prostor tudi za potovanja.

Kako gradimo svojo odpornost v času težkih novic?

Wed, 11 Mar 2026 11:19:28 GMT

Svet je nepredvidljiv. Novice pridejo hitro in lahko močno zarežejo v naše občutke varnosti.

Pojavi se vprašanje: kako ostati stabilen, ko svet to ni?

Odgovor se skriva v odpornosti.

Kaj pravzaprav pomeni odpornost?

Odpornost pomeni čvrstost in hkrati prožnost. Gre za sposobnost, da se znamo prilagoditi spremembam, ne da bi ob tem izgubili notranje ravnovesje. Predstavlja jo kombinacija navad, življenjskih izkušenj, osebnih vrednot in notranje drže.

Odpornost ne pomeni, da težkih dogodkov ne občutimo, temveč da se po zahtevni izkušnji poberemo in gremo naprej.

Ko je odpornost prisotna, se po pretresu postopoma ponovno vzpostavi notranji mir. Misli se umirijo, pozornost se premakne od skrbi k rešitvam, da poiščemo novo smer.

Kaj odpornost ni

Odpornost ne pomeni, da nas nič ne prizadene. Čustva so naraven odziv na dogodke in imajo svojo funkcijo. Strah, žalost ali jeza niso znak šibkosti, ampak signal, da nam je nekaj pomembno.

Odpornost tudi ne pomeni, da moramo biti ves čas pozitivni. Pretiran optimizem je lahko prav tako utrujajoč kot pesimizem. Realističen pogled na situacijo pogosto prinese več notranje stabilnosti kot prisilno razmišljanje, da bo vse v redu.

Odpornost ne pomeni, da vse zdržimo sami. Ljudje smo socialna bitja. Pogovor z bližnjimi, sodelovanje in medsebojna podpora so pomemben del stabilnosti.

Pogled z več zornih kotov

Ena od najmočnejših navad pri gradnji odpornosti je sposobnost, da na zahtevno situacijo pogledamo z več perspektiv.

Ko nas ujame težka novica ali neprijetna situacija, um pogosto izbere eno razlago in jo razglasi za edino resnico. Odpornost pa se začne tam, kjer si dovolimo pogledati širše.

Pri tem si lahko pomagamo z zelo preprostim vprašanjem: "Kako bi na to situacijo pogledal nekdo drug?"

'Mamo mi to

V svetu potovanj smo doživeli že marsikaj: zaprtje meja, nepredvidljive politične razmere, odpovedi letov, vojne, logistične zaplete. Vsaka od teh situacij je zahtevala prilagodljivost, sodelovanje in mirno presojo.

Ko pogledamo nazaj, se pokaže zanimiv vzorec: situacije so se vedno razrešile.

Pomagale so izkušnje, sodelovanje, humor in pripravljenost, da se stvari rešujejo korak za korakom.

Enako velja tudi za vsakega izmed nas. Vsak je v življenju že šel skozi težke trenutke: izgubo službe, bolezen v družini, razhod, finančne skrbi ali obdobje negotovosti. Ko se spomnimo, kako smo takrat našli pot naprej, ugotovimo, da imamo več izkušenj z odpornostjo, kot si mislimo.

Kje so meje mojega vpliva?

Pri soočanju z zahtevnimi dogodki pomaga preprosta vaja.

Na list papirja narišemo krog.
V notranjost kroga napišemo stvari, na katere lahko vplivamo.
Zunaj kroga napišemo tisto, na kar vpliva nimamo.

Na primer:

V notranjem krogu so lahko:

način, kako skrbimo za svoje zdravje,
kako komuniciramo z drugimi,
koliko novic spremljamo,
kako prispevamo k skupnosti.

V zunanjem krogu so lahko:

globalni politični konflikti,
naravne nesreče,
odločitve velikih institucij.

Ko se zavemo, kam vlagamo svojo energijo, se pokaže zanimiva razlika. Veliko ljudi porablja ogromno pozornosti za stvari, na katere nimajo nobenega vpliva. Hkrati pa zmanjka energije za tisto, kar bi lahko dejansko izboljšali.

Če pozornost zavestno preusmerimo na notranji krog, se občutek nemoči pogosto zmanjša.

Medijski detoks

Neprestano spremljanje novic ustvarja občutek stalne ogroženosti. Človek ima občutek, da mora biti ves čas na tekočem, sicer bo nekaj pomembnega zamudil.

Praksa kaže, da je za večino ljudi povsem dovolj, če novice preverijo enkrat ali dvakrat na dan. Pomembno je tudi, da tega ne počnemo takoj po prebujanju ali tik pred spanjem. Jutro potrebuje miren začetek, večer pa prostor za umirjanje.

Če se za nekaj dni umaknemo od stalnega toka informacij, pogosto opazimo, da se notranja napetost opazno zmanjša.

Sokratova cedila

Ko novice delimo naprej, lahko uporabimo staro modrost Sokrata.

Preden informacijo povemo naprej, jo spustimo skozi tri cedila.

Je to resnično?
Je to dobro oziroma vsaj neškodljivo?
Je to koristno?

Če informacija ne prestane vsaj dveh od teh treh vprašanj, ni vredna širjenja.

Opazuj svojo prvo reakcijo

Ob težkih novicah telo pogosto reagira avtomatsko. Nekateri začutijo potrebo po umiku in begu. Drugi reagirajo z jezo ali napadom. Tretji zamrznejo in stres shranijo v sebi.

Vse tri reakcije so naravni odzivi živčnega sistema, so potrebne in koristne, če ne trajajo predolgo in se ne pojavljajo preveč pogosto.

Odpornost pa se začne razvijati v trenutku, ko si ustvarimo prostor in čas med dogodkom in odzivom. En globok vdih in izdih je dovolj, da avtomatsko reakcijo zamenja zavestna odločitev.

Takšna mikro pavza ima velik učinek. Pomiri živčni sistem in omogoči bolj premišljeno reakcijo.

Kaj lahko naredimo že danes?

Gradnja odpornosti ne zahteva velikih življenjskih sprememb. Začne se v majhnih vsakodnevnih odločitvah.

Lahko omejimo čas spremljanja novic in se raje pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo.
Ali pa gremo na sprehod, namesto da še enkrat osvežimo novice na telefonu.

Najbolj pomembno pa je, da namenimo pozornost stvarem, na katere dejansko vplivamo.

Takšni majhni koraki počasi gradijo notranjo stabilnost.

Odpornost torej pomeni, da postanemo nekoliko bolj stabilni znotraj nepredvidljivega sveta. To nam omogoča, da ostanemo prisotni, povezani z drugimi ter pripravljeni pomagati tam, kjer lahko.

Kako ostati miren sredi šokantnih novic?

Wed, 04 Mar 2026 10:29:46 GMT

Vojna. Potres. Izbruh vulkana. Bolezen.
Velike novice, ki pretresejo svet in hkrati naš notranji svet.

Pojavi se kopica vprašanj: Kako biti obveščen in odgovoren državljan sveta, pa hkrati ohraniti mir, osredotočenost in stik s sabo? Res lahko vplivam na to? Na kaj sploh lahko vplivam? Smo za to odgovorni? Kaj lahko prispevamo k razrešitvi?

Najprej: vsaka reakcija je normalna

Tesnoba, strah, šok, jeza. Vse to so lahko odzivi na ogrožujoče informacije. Naši notranji mehanizmi delujejo tako, da nas začasno otopijo in zaščitijo. Ko pa smo neprestano izpostavljeni intenzivnim informacijam, doživimo občutek, da smo sredi nevarnosti, čeprav fizično sedimo doma na kavču.

Telo na vsako alarmantno novico reagira, kot da je nevarnost tik pred vrati. Srčni utrip se pospeši, dihanje postane plitvo, mišice se napnejo. Če to traja dneve ali tedne, se izčrpamo.

Zato je prva odgovornost do sveta skrb za lasten živčni sistem.

Na kaj lahko zares vplivam?

Na potek vojne verjetno ne. Na globalne politične odločitve težko. Na potres zagotovo ne.

Lahko pa vplivamo na:

količino novic, ki jih sprejmeš,
način, kako jih interpretiraš,
kako skrbiš zase,
kako govoriš o dogajanju,
komu in kako pomagaš.

To ni malo.

1. Novico postavi v širši okvir

Ko prejmeš težko informacijo, si zavestno zastavi širšo sliko:
Kaj vse v mojem življenju še vedno deluje?
Kdo so ljudje, ki me podpirajo?
Kaj je stabilno?

Če ti nekdo vlomi v hišo, je to boleče in stresno. Še vedno pa imaš zdravje, bližnje, sposobnosti, ki ti pomagajo situacijo rešiti. Izguba je mogoča zato, ker si nekaj imel. Tudi to je del zgodbe.

Ko situacijo postavimo v širši okvir, to zmanjšuje občutek absolutne katastrofe.

2. Poglej strahu v oči

Ko situacijo konkretiziraš, izgubi del moči, saj se tesnoba v abstraktni nejasnosti zgolj krepi.

Vprašaj se:
Kaj je najslabši možni scenarij?
Je res tako katastrofalen, kot ga čutim?
Kaj je najboljši možni izid?
Kaj je najbolj verjeten razplet?

Um pogosto skače na najslabšo možnost in jo predstavi kot skoraj gotovo. Realnost je večinoma precej bolj zmerna.

3. Kaj me ta situacija uči?

Boleče izkušnje pogosto razkrijejo, kaj je zares pomembno: zdravstvena diagnoza nas lahko povabi k drugačnemu življenjskemu ritmu; globalni konflikt nas lahko spomni na vrednost in pomen miru, varnosti in skupnosti.

Vsaka težka novica je tudi priložnost za vajo notranje stabilnosti, potrpežljivosti in dostojanstva.

4. Kaj lahko konkretno naredim zase in za svoje bližnje?

Uredi odnos do medijev

Po branju članka ali ogledu poročil preveri telo:
Kaj čutim v prsih?
Kako diham?
Sem napet?
Sem izčrpan?

Če novice redno povzročajo telesno napetost in čustveno preplavljenost, je čas za spremembo navad.

Omeji čas

Določi si natančen okvir. Na primer 30 minut dopoldan in popoldan, nikoli tik pred spanjem. Vmes nič.

Izberi vir

Zaupaj preverjenim medijem. Izogibaj se video posnetkom, če te močno vznemirijo. Branje besedila pogosto povzroči manj intenziven odziv kot gledanje posnetkov.

Poskusi digitalni odmor

En dan brez novic občutno zniža napetost. Če se ob stalnem spremljanju počutiš nemočno in obupano, si preobremenjen.

Poišči točke oprijema

Ob šoku se pojavi občutek lebdenja, rutina pa vrača občutek tal pod nogami. Zato vzdržuj vsakodnevne rituale.
Hodi na sprehod.
Skuhaj kosilo.
Spij kozarec tople vode v tišini.

Struktura dneva ustvarja občutek varnosti.

Obkroži se z ljudmi, izražaj se

Črnogledost ali zanikanje – koristi? Izkazuje se, da pretiran optimizem dolgoročno izčrpava. Ljudje potrebujemo družbo, zato bodimo drug drugemu spodbuda, naklonjenost in realno zrcalo. Občutke, ki se nam sprožajo, izražajmo na varne načine, da ostanemo mirni in ne notranje zamrznjeni.

Kaj pa občutek krivde?

“Jaz sem na varnem, drugi trpijo.”

Krivda sama po sebi ne pomaga nikomur. Pogovor pomaga. Konkreten prispevek pomaga. Donacija, prostovoljstvo, podpora, širjenje preverjenih informacij.

Skrb zase ni sebičnost

V obdobjih negotovosti je skrb zase osnovna odgovornost.

Poskrbi za:

dovolj spanja,
redne obroke,
hidracijo,
zmerno gibanje,
počitek brez občutka krivde.

Utrujen in izčrpan človek težje pomaga drugim. Stabilen človek lahko.

Sokratova tri cedila

Preden novico deliš naprej, si postavi tri vprašanja:

Je to resnično?
Je to dobro oziroma vsaj neškodljivo?
Je to koristno?

Če informacija ne prestane vsaj dveh cedil, ni vredna širjenja. Svet je že dovolj preplavljen.

Težke novice so del življenja, izberemo lahko, kako jih sprejmemo in ohranimo v sebi mir, ki ga lahko delimo z drugimi.

Kaj pa tišina?

Wed, 11 Feb 2026 05:26:25 GMT

Zakaj najmočnejši trenutki nimajo besed?

Na potovanjih pogosto pričakujemo dogajanje: razlage vodnika, pogovore med sopotniki, fotografije, vredne objave na družbenih omrežjih, nepozabne vtise, izmenjave mnenj s sopotniki. Potem pa nenadoma pride trenutek, ko vse utihne. Zastrmimo se v razgled, skupina se razprši, nekdo se usede, drugi gleda morje, tretji samo hodi naprej brez besed.

Takrat se potovanje zares začne. Tišina daje prostor, da se misli umirijo in da se izkušnja poglobi, zato ni strašljiva praznina.

Tišina kot regeneracija

Potovanje je intenziven čas, poln novih informacij in neprestanega premikanja. Srečujemo vedno nove ljudi, soočamo se s svojimi prepričanji in predsodki, z novimi okusi, vonjavami in zvoki. Naši čuti in živčni sistem delajo na polno.

Tišina zato deluje kot »reset«, daje priložnost, da se obnovimo in na novo sestavimo:

po dnevu ogledov 10 minut tihe hoje zmanjša občutek preobremenjenosti,
čas brez brskanja po telefonu pomaga, da si več zapomnimo,
kratek umik od skupine prepreči zasičenost in razdražljivost.

Na potovanju lahko predlagamo trenutke tišine. »Dajmo tri minute brez besed, a ste za?« Prav ti trenutki ostanejo v globokem spominu, kljub temu, da je sprva morda nerodno in za mnoge nenavadno.

Zakaj se tišine ustrašimo

Navajeni smo stalne stimulacije: telefon, pogovor, glasba, razlage, program. Ko tega ni, se lahko pojavi nelagodje:

tišina pokaže utrujenost, ki smo jo ignorirali,
pridejo misli, ki jih sicer preglasimo,
zmanjka socialne “vloge”; vprašamo se: kdo sem, ko nič ne govorim?

Dobra novica: ko nelagodje sprejmemo, ponavadi hitro izzveni.

Tišina kot del potovalne in življenjske izkušnje

Drobni trenutki zavestne tišine niso asketizem ali meditacija na ukaz. Kako jih lahko vpletemo v vsakdan?

1. Tiha jutra

Pred zajtrkom si privoščimo nekaj minut brez telefona in pogovora. Vzamemo si čas in le opazujemo sebe, svoje telo, zvoke okrog sebe, tisto, kar vidimo. S tem okrepimo svojo pozornost za ves dan.

2. Tiha hoja

Umaknemo se na rep skupine in del poti prehodimo brez besed. Pozornost usmerjamo v počasne korake, opazujemo svoje dihanje in drobne podrobnosti ob poti. Na ta način okrepimo mir v sebi.

3. Tišina pred spanjem

Namesto brskanja po telefonu si zvečer privoščimo tišino s pisalom v roki in si na papir zabeležimo utrinke današnjega dne. Pomirjeni globoko zaspimo.

4. Tišina v konfliktu

Ko se zgodi napetost med nami in drugimi, se v tišini marsikaj razjasni kar samo in kratka pavza z besedami prepreči nepotrebno stopnjevanje konflikta.

5. Tišina pred fotografijo

Najprej začuti, potem fotografiraj. Še danes slišim glas mojega desetletnika: »Mami, ti fotkaš, jaz pa doživljam!«

Še en vidik tišine

Na kaj vse vpliva tišina?

znižuje raven stresnih hormonov,
izboljšuje koncentracijo,
zmanjšuje mentalno utrujenost,
podpira čustveno stabilnost.

Na poti nam daje več energije za doživetja, saj manj govorjenja pomeni več opazovanja.

Dovolj je:

da včasih ne komentiraš takoj,
da pustiš razgledu nekaj trenutkov brez fotografije,
da sprejmeš, da ni vsak trenutek za debato,
da si kdaj tiho tudi sam s sabo.

S tem poglobimo potovalno in življenjsko izkušnjo. Tišina je naš nevidni sopotnik in nam omogoči, da se izkušnje prelevijo v spoznanja, ki jih prinesemo domov.

Kaj pa zdravje na potovanju?

Wed, 04 Feb 2026 09:10:55 GMT

Si predstavljate, da pripotujete na svojo sanjsko destinacijo in potem … zbolite?
Namesto raziskovanja ulic, pokrajin in okusov ležite v hotelski sobi in upate, da bo »jutri že bolje«. Ojoj. Kakšna škoda časa, energije in denarja!

Zato se je na potovanje smiselno pravočasno pripraviti in poskrbeti za fizično kondicijo in zdravje, saj ima telo na poti precej več dela, kot ga ima doma.

Pogosti izgovori - in zakaj ne zdržijo

»Saj sem čisto v redu.«
Res? Z lahkoto prehodite 15.000 do 20.000 korakov na dan, več dni zapored, pogosto po neravnem terenu, v vročini ali vlagi?

»Vedno grem na pot direktno iz pisarne, utrujen in neprespan, pa je bilo do zdaj vse ok.«
Do zdaj. Telo ima precej dober spomin in še boljši števec. Enkrat reče: dovolj.

»Če zbolim, bom vsaj spoznal njihov zdravstveni sistem.« Se šalite? Zamudili boste tisto, zaradi česar ste sploh šli na pot!

Kako veste, da ste se dobro pripravili?

Telo sodeluje z našimi načrti:

telo zdrži dodatne napore brez večjih uporov,
večurna hoja ne pomeni večdnevne utrujenosti,
prebava ne protestira ob vsaki spremembi,
jutra se začnejo s polno energijo.

Konkretno:

zmoreš več ur hoje po ravnem in navkreber,
redno piješ vodo (po možnosti se hidriraš z rahlo osoljeno limonado),
prehrana vključuje dovolj beljakovin in zelenjave,
sladkor ni glavni vir energije,
spanec ni luksuz, ampak temelj, zbujaš se spočit.

Zakaj se priprava splača?

Na potovanju narediš tudi do 2-krat več korakov kot doma.
Telo to zazna že prvi dan.
Dehidracija je eden glavnih razlogov za utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo na poti.
Ne, to ni »jet lag«, pogosto je žeja.
Imunski sistem slabše deluje ob pomanjkanju spanca.
Spanje pred potovanjem je cenejše od zdravil na destinaciji.
Več hoje = večja poraba mineralov.
Če jih ne nadomestiš, telo upočasni tempo.
Stres in navdušenje porabljata energijo.
Tudi pozitivno vznemirjenje je fizični napor.
Kondicija vpliva na razpoloženje.
Bolj utrujeno telo pomeni manj potrpljenja in manj dobre volje.
Najlepši trenutki na potovanju se zgodijo takrat, ko nisi na robu moči.

Kdaj začeti s pripravo?

Najbolje kar takoj.
Skrb za telo ni projekt »tik pred odhodom«. Postane naj življenjska prioriteta, saj je predpostavka za vse dejavnosti, ne le zgolj za potovanje. Brez telesa življenje na Zemlji ni mogoče. S čvrstim, močnim, prožnim in vzdržljivim telesom pa je možno živeti bolj polno in izpolnjujoče.

Kaj konkretno lahko narediš zase ŽE DANES?

pojdi na sprehod, daljši kot običajno,
spij en kozarec vode več, kot bi ga sicer,
pojdi spat pol ure prej,
izberi obrok, ki te nahrani, ne uspava,
opazuj, kako se telo odziva in ga upoštevaj.

Majhni koraki doma pomenijo velike razlike na poti. Ko telo sodeluje, potovanje postane tisto, kar si želimo, da je: izkušnja, ne preizkušnja.

Kaj pa, ko nisem »ta pravi jaz«?

Wed, 21 Jan 2026 07:37:50 GMT

Potovalno soočanje z drugačnostjo nas lahko vznemiri do te mere, da si nismo več všeč. Utrujenost, nepredvidljivost potovanja, drugačen ritem in nepoznano okolje lahko v nas vzbudijo tiste dele, ki presenetijo celo nas same. Lahko postanemo razdražljivi, zmoti nas vse, kar ni v skladu z našimi pričakovanji. Lahko se zapremo vase ali pa želimo imeti nadzor, ki bi nam povrnil občutek varnosti.

Vse to je povsem normalno.

Kaj sporočam sam sebi?

Namesto vprašanja »Kaj je narobe z mano?« poskusite s tem:

Kaj mi trenutno manjka?
Počitek? Tišina? Hrana? Občutek, da me nekdo razume?
Kaj mi gre čez rob?
Hitrost? Preveč informacij? Občutek, da moram biti »ves čas v redu«?

Kaj pomaga?

Poimenujte stanje
»Danes sem utrujen.«
Že to zniža napetost, pri sebi in pri drugih.

Zmanjšajte zahteve do sebe
Ni treba, da se vsak trenutek navdušujete. Dovolj je, da ste prisotni.

Vzemite si mini pavzo
10 minut tišine nam včasih pomeni več kot 10 minut klepeta.

Trenutki, ko se soočamo s sabo in svojo človeškostjo, so na potovanju in v življenju dragoceni. Osvetlijo našo pristnost, dajo nam priložnost, da smo bolj MI, tudi če smo zato sami sebi in drugim manj všeč.

Kaj pa, ko gre kaj narobe?

Wed, 14 Jan 2026 08:39:45 GMT

Realnost življenja in potovanja kaže, da se zgodi, kot se zgodi. Včasih skladno z našo vizijo, včasih pa ne. Zgodijo se zapleti, zamude, izgubljena prtljaga, odpovedani leti. Telo zboli, potrpljenja zmanjka, pojavijo se napetosti med sopotniki ali sodelavci. Lepi razgledi sanjske destinacije tako postanejo kulisa za zavestno doživljanje nelagodja. Pojavi se priložnost, da se iz nelagodja neuresničenih pričakovanj učimo biti z nelagodjem, ga razumeti in sprejeti, da postane del naše pristne ZGODBE.

Na potovanjih se namreč zelo hitro pokaže, koliko nadzora zares imamo, kako ravnamo s svojo energijo, kako poslušamo svoje telo in kako vstopamo v odnose, ko smo utrujeni, lačni ali izven cone prijetnega udobja.

Kaj se lahko naučimo iz zapletov

· Prilagodljivost je veščina. Čim prej sprejmemo, da spremembe sodijo v potovanje, tem lažje usmerjamo svojo pozornost na rešitve.

· Opazujmo telo. Utrujenost, napetost ali prebavne težave so signali, da je čas za počitek in upočasnitev.

· Energija ni neomejena. “Samo še to” pogosto pomeni “preveč”. Naučimo se prioritet, tudi na potovanju.

· Sopotniki so ogledalo. Opazujmo svojo reakcijo in se učimo, kako sočutno sodelovati.

· Humor je najboljši način soočanja. Smejimo se situacijam, ne ljudem, poglejmo jih z naklonjenostjo in prijaznostjo.

Praktični koraki, da ostanemo mirni

· Globok vdih in reset: Začnite s tremi globokimi vdihi, da umirite misli in telo.

· Inventura perspektive: Na situacijo poglejmo vsaj s treh različnih perspektiv: “Kaj je sedaj res pomembno? Kaj lahko pustimo ob strani?”

· Mala doza humorja: Poiščite drobne smešne trenutke, saj se pogosto prav iz njih razvije najboljša zgodba, ki nas povezuje in se je še dolgo spominjamo.

Želimo si torej zavestno potovanje skozi življenje , ki zna vključiti tudi zamude, napake, spremembe in notranje odzive nanje. Takšno, ki ne obljublja, da bo vedno lahko, ponuja pa orodja, da bo smiselno. Ko potujemo in živimo zavestno, se opazujemo, kako reagiramo, ko nadzor odpove, kako se spoprimemo z nepredvidljivim in kako energijo usmerjamo v način, ki je za nas koristen in konstruktiven.

Kako naprej?

Wed, 17 Dec 2025 10:14:18 GMT

Kako se posloviti od starega leta in novo začeti v svežini? Ko se bližamo koncu leta, se oziramo nazaj na prehojeno pot, na dosežke in preizkušnje, ki so nas oblikovale. Zavestno slovo od starega leta ali zaključenega potovanja je proces osebne regulacije, ki omogoča jasnejši vstop v nadaljevanje.

Vprašanja refleksije, ki si jih lahko najprej zastavim, so:

Čemu sem se najbolj nasmejal?

Kaj me je presenetilo in se me globoko dotaknilo?

Kaj sem se naučil?

Kaj želim prečistiti in nadgraditi in čemu želim pustiti, da gre svojo pot?

Potem pa si ogledam kar po vrsti:

Letni rezime dogodkov

Zakaj: Pogled nazaj aktivira energijo za korak naprej.
Kako: Kaj se je vse letos zgodilo? Zapiši ključne dogodke, tako kot so se zgodili, brez vrednotenja.

Inventura čustev in občutkov

Zakaj: Nezaključene situacije, neizrečene besede in neimenovana čustva jemljejo fokus.
Kako: V dva stolpca zapiši, kaj ti jemlje in kaj daje energijo: energija gor in energija dol. Pregled jasno pokaže, kaj je smiselno ohraniti in česa ne.

Priznanje drobnih zmag

Zakaj: Možgani si lažje zapomnijo napake kot napredek. Zato usmerimo pozornost v dobro, tudi če je le drobno.
Kako: Zapiši vsaj tri konkretne zmage, tvoje, iz tvoje družine ali tvoje ekipe, kjer si sodeloval.

Pospravljanje odprtih vprašanj

Zakaj: Nedokončane zadeve tiho kradejo pozornost.
Kako: Vsaki odprti stvari, projektu, nalogi določi zaključek, datum, ko se je lotiš ali pa jo zavestno arhiviraj.

Odmik v tišino

Zakaj: Jasnost vznikne v tišini in samoti. Integracija izkušenj, refleksija vodi v spoznanja in notranjo modrost.
Kako: Določi si čas v dnevu brez motenj, brez zaslonov, brez cilja in fokusa. Samo za BITI.

Lekcije konfliktov

Zakaj: Razrešeni konflikti povečujejo notranjo zrelost. Kaj želim in česa ne?
Kako: Pri vsakem večjem konfliktu zapiši: kaj sem se naučil o sebi, kje sem rasel, kaj bi drugič naredil drugače.

Ritual zahvale

Zakaj: Hvaležnost stabilizira čustveno stanje. Pozornost na to, kar že je, prebuja notranje potenciale.
Kako: Napiši seznam stvari, za katere si hvaležen, tudi povsem vsakdanjih. Učinek je presenetljivo konkreten.

Čiščenje prostora

Zakaj: Zunanji red podpira notranjo jasnost. Kjer je red, življenje teče lahkotneje.
Kako: Pospravi delovni prostor, dokumente, torbo.

Simbolični zaključek

Zakaj: Majhne akcije ustvarjajo občutek celovitosti. Kaj mi prižiga iskrice v očeh?
Kako: Zaključi zadnjo nalogo leta, zapri zvezek, ugasni računalnik in zavestno reci: »To leto je zaključeno.«

Zavestni prehod

Zakaj: Brez prehoda ni pravega začetka. Samodisciplina osvobaja.
Kako: Vprašaj se: Kakšna oseba želim biti v novem letu, kako želim živeti.

Ko leto zaokrožimo zavestno, brez umikanja in idealiziranja, ustvarimo notranji red, iz katerega se novo lahko začne brez prisile, z jasnostjo in notranjo poravnanostjo.

Kaj pa konflikti?

Tue, 09 Dec 2025 12:28:17 GMT

Kot potovanje v neznano nam konflikti dajejo priložnost odkrivati nove poti do soljudi. Namesto, da se delamo, kot da jih ni, ali pa pred njimi bežimo, je najbolj koristno in smiselno, da se z njimi soočimo.

Včasih potovanje postane ogledalo naših odnosov, saj nas razgali in izbeza iz običajnih skrivališč kopice dela in varnega kotička domačih navad. Zato dobimo priložnost, svežo motivacijo in nov vpogled, saj se iz dobro razrešenih konfliktov veliko naučimo o sebi.

Zakaj so torej konflikti čisto ok?

Brez konfliktov bi bili odnosi kot juha brez soli.
Soočanje mnenj in stališč vnese v odnose zanimivo dinamiko, ki nas zbudi in nas spodbudi – kot začimbe v hrani.

Razrešeni konflikti povezujejo bolj kot skupinska fotografija.
Iskreno razreševanje vzpostavi novo raven v odnosih, kjer bolj spoznamo tudi sebe.

Humor v konfliktu je kot hladna lubenica v poletni vročini.
Prijaznost in dobrohotnost, besede iz miru in distance vnesejo vzdušje naklonjenosti, ki odpira nove poti.

Konflikt nas nauči uporabljati supermoč: umetnost postavljanja dobrih vprašanj.
Vprašanja odpirajo nove možnosti, usmerjajo pozornost, raziskujejo in vabijo v soustvarjanje. Na primer: Kako ti to vidiš? Kaj to pomeni zate? Kaj pa če... Kaj točno imaš v mislih? Kaj od tega se ti zdi najbolj smiselno? Kaj od tega je najbolj pomembno?

Kaj bova naredila prihodnjič v podobni situaciji? Kako misliš, da se ob tem počuti on?

Kakšen odnos si želimo imeti? Je to to, kar smo se dogovorili?

Odpre vrata iskrenosti.
Ko napetost popusti, ostane pristen pogovor, ki ga sicer ne bi imeli.

V skupini konflikt naslovi neizgovorjeno
Ko si povemo, kaj zares želimo in kaj potrebujemo, se dinamika med nami okrepi.

Konflikt razbije iluzijo popolnosti.
Uči nas, da nihče ni popoln – niti mi, niti sogovornik, kar naredi odnose prijetnejše.

Konflikt nam pomaga prepoznati, kaj nam je pomembno. Kje so naše meje. Kaj nas zaboli. Česa ne moremo več nositi s sabo. Pa tudi, kaj si resnično želimo od sebe in drugih.

Konflikti kažejo smer v naslednji korak. Najlažje konflikt razrešimo v začetni fazi, tako da OBA odkrito spregovorita in poiščeta kompromis z zavedanjem osebne odgovornosti.

Kako se lotim konflikta na način, ki deluje? Tako da izrazim sebe in ne obtožujem drugih, da poslušam s polno prisotnostjo in pozornostjo. Najprej razmislim, kaj zares želim in kaj mi to pomeni. S tem umirim svoja čustva in v pogovor vstopim iz polja miru. Na situacijo pogledam z njegovega zornega kota, z njegove perspektive. Odprto, brez predvidevanj. Zato iskreno vprašam in aktivno poslušam.

Spoštljivo poiščemo skupne točke. Uporabim moč vprašanj, da preverim svoje domneve in pridobim jasne informacije.

Predlagam rešitev: Kaj koristi drugim? Kaj so skupne koristi? Kaj so moje koristi? Kaj se lahko naučim iz konfliktne situacije? Kako smo torej lahko v rešitev vključeni VSI?

To je tista prava, konstruktivna pot za soočanje s konflikti, ki nas vodi po poti razvoja naprej. Na potovanjih, v službi in doma.

Kaj pa prtljaga?

Wed, 03 Dec 2025 10:49:40 GMT

Ko se odpravljamo na pot, svoje potrebščine spakiramo v kovčke, ki imajo omejitev prostornine in teže, zato so na mestu razmisleki:

»To zares potrebujem? Je to zame koristno, smiselno in uporabno?«

Ta ista vprašanja si zastavimo doma s spodbudo, da lahko manj postane VEČ.

Manj stvari pomeni več prostora za spontanost.

Manj bolj uporabnih stvari nam koristi bolj kot več manj uporabnih. Bistveno je, da je tisto, kar vzamemo sabo na pot, kvalitetno in da služi svojemu namenu. Spontani obisk tržnice, lokalni izdelki, ki jih srečamo na poti, so del potovalne spontanosti.

Manj skrbi za stvari sprosti več energije za doživljanje.

Če se ne ukvarjamo s stvarmi, ostane čas in pozornost, ki ga usmerimo v naravo, rastline, živali in soljudi. Manj kot smo obremenjeni z organizacijo stvari okrog sebe, lažje se osredotočimo nase in na svoje počutje, bolj živi smo in sodelujoči.

Manj ko nosimo sabo, več opazimo okoli sebe.

Popotniki, ki potujejo z manj prtljage, hitreje doživijo občutek sproščenosti, saj jih ne spremlja stalna skrb, da bi kaj izgubili, pozabili ali poškodovali. Pozornost se iz sebe premakne na okolje, iz osredotočenosti na stvari na fokus na občutke.

Obdajmo se s stvarmi, ki nam vzbujajo veselje.

Kaj mi od tega, kar imam okrog sebe, zares služi in vzbuja veselje? To je vredno ohraniti in negovati, to je tisto, kar zares potrebujemo v svoji bližini. Tisto pa, kar me bremeni, sproža neprijetne občutke, tega ne potrebujem, ne na potovanju in ne doma.

Urejena prtljaga znižuje stres.
Ko natančno vemo, kje se kaj nahaja, se potovanje odvija bolj tekoče. Enak princip doma sprošča prostor in misli: urejenost ustvarja občutek nadzora in jasnosti. S tem, ko stvari ne iščemo, prihranimo ogromno časa in energije.

Manj kot imamo s seboj, več lažje sprejmemo.
Ko prtljaga ostane lahka, postane prostor za učenje, odzive, čustva in doživetja veliko širši.

Opazujmo svoj odnos do stvari in se učimo o sebi in svetu.

Zakaj humor na potovanju?

Wed, 26 Nov 2025 06:23:58 GMT

Kdaj ste se na potovanju nasmejali zares od srca?

Na poti se znajdemo v množici nepričakovanih situacij, od jezikovnih nesporazumov do kulturnih razlik, in prav humor pogosto poskrbi, da napetost popusti in poveže potovalne sopotnike.

Humor kot most med kulturami
Humor, ki je spoštljiv, običajno preseže jezikovni in kulturni prepad, saj deluje kot povabilo k sproščenemu, enakovrednemu odnosu.

Kdaj humor razbremeni in kdaj ustvarja napetost
Mnoge situacije na potovanju postanejo lažje, če jih osvetlimo s hudomušnim komentarjem. Tako se približamo sogovorniku. Pomembno je, da izločimo občutljive teme, kot so vera, družina, tradicija ali politična prepričanja.

Smeh prehiti jezikovne ovire.
Pogosto se sporazumemo s smehom, še preden izgovorimo prvo besedo. Nasmeh z lahkoto začne pogovor.

V nekaterih kulturah smeh pomeni vljudnost, ne nujno duhovitost.
Na Japonskem se ljudje pogosto nasmehnejo, da omilijo zadrego in ne zato, ker bi jim bila vaša pripomba res zabavna.

Smeh zniža stres hitreje kot globoko dihanje.
Raziskave kažejo, da se ob smehu kortizol, stresni hormon, zmanjša v nekaj minutah in nas pomiri.

Skupine, ki se skupaj smejejo, se hitreje povežejo.
Ko vodnik vodi z naklonjenostjo in humorjem, skupina sproščeno zaživi z več razumevanja in s prijetnimi izkušnjami.

Domačini si bolj zapomnijo sopotnike, ki se znajo od srca nasmejati.
Prijazen humor razbije stereotipe, zato se domačini pogosto bolj potrudijo pri pogovoru, priporočilih ali pomoči.

Najboljši humor nastane iz skupne situacije “tukaj in zdaj”.
Ko nas ujamo ploha, ko se zgodi nekaj nepredvidljivega, se zgodi tisti poseben trenutek, ko se zaiskrimo v skupnem smehu. Nepozabno.

Če ga znamo uporabiti kot most, postane humor eden najlepših darov, ki jih prinesemo s potovanja.

Kulturni šok

Wed, 19 Nov 2025 10:30:29 GMT

Na potovanju v drugačnost se pogosto soočimo z neprijetnimi občutki, ki jih lahko poimenujemo kot kulturni šok. Kaj je značilno zanj, kako ga doživljamo in kaj nas nauči?

1. Kulturni šok se začne z očaranostjo

Prvi dnevi na potovanju pogosto minejo v čarobnem občutku, kot bi vstopili v novo zgodbo, kjer je vse mikavno in vredno občudovanja. Tudi navidezni prometni kaos deluje skoraj filmsko, čeprav bi nas doma utrudil. V tej fazi vzklikamo, da bi kar ostali tu za vedno, vendar se začetna omama postopoma umakne resničnemu srečanju s kulturo, ki jo šele začenjamo spoznavati.

2. Nadaljuje se z obdobjem neprijetnih občutkov

Ko prvotni zanos izzveni, se lahko zgodi, da drobne stvari postanejo zahtevne: jezik zveni nerazumljivo, bankomat se nikakor ne prikaže, jedilni pribor nam ni domač, prodajalec nas visljivo ogovori ... Znano se umika neznanemu in to nas sooči z valom neprijaznih občutij.

3. Občutek izgube nadzora

Ko izgubimo občutek nadzora, se telo počuti v stresu. Običajno je, da so obrambne reakcije pretirane.

4. Hrepenenje po domu je normalen odziv

Ko nas spremembe preplavijo, samodejno posežemo po tistem, kar je poznano in varno. Zato si želimo vonjev, hrane in okusov, ki nas povezujejo z domom.

5. V fazi prilagajanja se začnejo oblikovati nove miselne poti

Ko se naučimo prečkati cesto skupaj z domačini, naročiti obrok, razumeti ritem pogovorov, neverbalne znake ali obvladati javni prevoz, se napetost opazno zmanjša. Skozi izkušnje nastajajo v možganih nove povezave, zato se novo okolje začne spreminjati iz tujega v razumljivo. Vodnik v tem procesu odigra pomembno vlogo.

6. Nova pravila povzročijo največ nerodnosti in nesporazumov

Največ zmede ustvarjajo razlike, ki jih doma sploh ne opazimo: osebna razdalja, količina očesnega stika, ritem pogovora, čas obrokov, drugačni običaji oblačenja ...

7. Kulturni šok se oglasi ob vrnitvi domov

Po daljšem bivanju v drugačnosti je domače okolje lahko presenetljivo nenavadno. Kako zelo smo presenečeni, kako so nekoč povsem običajne stvari videti drugačne, skoraj tuje: tempo življenja, vsebina klepetov ob kavi, nakupovalne navade, količina časa v naravi ... Gre za povratni kulturni šok, ki pokaže, da smo se na potovanju resnično nadgradili.

8. Ko novemu dodamo nekaj znanega, olajšamo prilagajanje

Možganom zelo koristi izmenjevanje novega in domačega, zato si lahko pomagamo z majhnimi rituali: dopoldne raziskovanje živahnega bazarja, popoldne mirna kava; en dan lokalna kuhinja, drugi dan preprosto kosilo; en pogovor z domačini, nato stik z domačimi. Tak ritem zmanjša notranjo napetost.

Kulturni šok je znak, da stopamo stran od znanega in se odpremo svetu, ki nas s svojo raznolikostjo najprej preseneti, nato preoblikuje in sčasoma obogati. Ta zkušnja je najmočnejši del potovanja, saj nas pelje stran od ustaljenih prepričanj in vzorcev vedenja, sooča nas s samimi sabo.

Daje nam priložnost, da se vadimo v prožnosti, radovednosti in raziskovanju novega.

Zakaj potovanja širijo obzorja?

Wed, 12 Nov 2025 05:26:40 GMT

Vsaka pot premakne meje v nas samih, postajamo vse bolj odprti in živi in se učimo skozi svet. Potovanja so kot učilnica, v kateri se iz življenjskih konkretnih situacij učimo o svetu, ljudeh in sebi. Na poti razumemo, zakaj se kultura, zgodovina, narava in človek povezujejo v celoto.
Zato so potovanja ena najbolj naravnih in učinkovitih oblik izobraževanja – za vse generacije.

Svet je učilnica, ki nikoli ne zapre vrat

Vsaka dežela je učbenik zase. V Jordaniji se učimo o puščavi in beduinih, v Peruju o inkovski civilizaciji, v Burmi o budizmu v praksi. Otroci na poti doživijo zgodovino, geografijo in biologijo neposredno preko čutnih izkušenj.

Kar je doma teorija, na poti postane resničnost

V šoli otroci slišijo, da je vulkan “geološka tvorba”. Na Islandiji pa stojijo ob kraterju in začutijo toploto zemlje pod nogami. Takšna izkušnja ostane vtisnjena veliko globlje kot katerakoli učna ura.

Stik z ljudmi je najboljša šola družboslovja

Ko preživimo dan z maroško družino, spoznamo, kako pomembno vlogo ima skupnost. Ko govorimo z japonskim vodnikom, razumemo pomen discipline in spoštovanja. Ko v Indiji vidimo, kako različni sloji sobivajo v istem mestu, začnemo drugače razmišljati o družbeni pravičnosti in sožitju.

Potovanja brišejo predsodke

V teoriji vemo, da smo si ljudje podobni. Na poti to zares vidimo preko lastnih izkušenj. Muslimanski gostitelj, ki nas povabi na čaj; turška babica, ki nam postreže sveže sadje; tajski otrok, ki se smeje tvojemu naglasu – vsi rušijo predsodke, ki jih imamo doma o “drugih”.

Na poti se učimo prilagodljivosti

Letalo zamuja, v hotelu zmanjka tople vode, avtobus se pokvari sredi podeželja – vse to je del učnega procesa. Tako se učimo potrpežljivosti, humorja in reševanja problemov, ki so lastnosti, ki jih nobena šolska klop ne more naučiti.

Potovanja razvijajo komunikacijske spretnosti

Na potovanju je nešteto priložnosti, ko se želimo znajti: naročiti hrano brez znanja jezika, vprašati za pot, rešiti nesporazum. Naučimo se osnov neverbalne komunikacije, improvizacije in poguma za stik z neznanci.

Na poti se učimo ekonomije v praksi

Ko menjamo valuto, se pogajamo za ceno na tržnici ali opazujemo lokalni način preživetja, se učimo razumevanja vrednosti denarja, časa in dela. To je ekonomija v živo, ki jo začutimo, ne samo preberemo.

Kulturna raznolikost krepi miselno širino

V Evropi je samoumevno, da se rokujemo. Na Japonskem se priklonimo. V Indiji pozdravimo z »namaste«. Različni običaji učijo spoštovanja in širijo razumevanje, da naš način ni edini pravi način.

Potovanja krepijo ustvarjalnost

Raziskave kažejo, da ljudje, ki pogosto potujejo, hitreje prepoznavajo vzorce in lažje razmišljajo izven okvirjev. Umetniki, arhitekti in podjetniki pogosto pravijo, da jim ideje pridejo na poti – ker stik z novim okoljem spodbuja domišljijo.

Potovanja povezujejo generacije

Ko družina potuje skupaj, postanejo starši in otroci ekipa. Ko stari starši prvič vidijo Grand Canyon ali Machu Picchu, se v njih zbudi enaka radovednost kot pri vnukih. Skupne izkušnje zbližajo.

Potovanja so naložba v razumevanje sveta. Otroci, ki vidijo, kako živi svet zunaj meja, razvijejo več empatije, samostojnosti in odgovornosti. Starši odkrijejo, kako malo v resnici potrebujejo. Dedki in babice pa spoznajo, da radovednost nikoli ne zastara.

Vsaka pot premakne meje v nas samih, postajamo vse bolj odprti in živi in se učimo skozi svet.

Kako podoživljati potovanja doma?

Wed, 05 Nov 2025 11:08:24 GMT

Ko se vrnemo s potovanja, v nas še dolgo odmevajo barve, vonji, glasovi in obrazi. A življenje hitro potegne v svoj ritem in sončni spomini zbledijo kot puščavski pesek, ki spolzi skozi prste. Vendar tisto, kar smo resnično doživeli, se nikoli ne izgubi. Ostane v telesu, v srcu, v načinu, kako gledamo svet. Če se ustavimo in jim damo prostor, se svetli vtisi lahko preobrazijo v spoznanja, ki nas grejejo tudi sredi zime.

Tukaj je deset drobnih resnic in zanimivosti o tem, kako naše telo, srce in spomin hranijo potovanja tudi dolgo po vrnitvi domov.

Možgani imajo »predal za potovanja«.
Spomini s potovanj se shranijo v delu možganov, ki ureja čustva, zato so tako živi. Ko jih obujamo, možgani sproščajo dopamin, kot bi bili spet tam.

Vonj je najmočnejši prenašalec spomina.
Ena sama kapljica vonja po kavi v Marakešu ali morskem vetru na Kreti lahko v hipu prikliče celo potovanje. Zato pomaga, če domov prinesemo dišavo, ki nas spominja na kraj.

Pisanje vtisov podaljša doživetje.
Ko svoje občutke zapišemo, se aktivira del možganov, povezan z razumevanjem. Tako se vtis preobrazi v spoznanje.

Fotografije in zgodbe.
Ko si ogledujemo slike, se aktivira vizualni spomin. Če pa ob njih pripovedujemo zgodbo, se sproži še čustveni del. Tako se spomin poglobi in oživi od znotraj.

Telo hrani spomine v gibu.
Ko spet zaplešemo ob glasbi, ki smo jo slišali na poti, se telo spomni občutka svobode. Gib je najstarejša oblika spomina.

Občutek hvaležnosti podaljšuje toplino potovanja.
Če si zvečer prikličemo en prizor, za katerega smo hvaležni, se poveča občutek zadovoljstva.

Skupni spomini krepijo vezi.
Ko s sopotniki obujamo potovalne trenutke, je to več kot le nostalgičen klepet. Vtisi oživijo pred našimi očmi.

Zimska tišina poglobi spomin.
Ko se zunaj svet umiri, imamo priložnost, da potovanje v nas dozori. V tišini razumemo, kaj nam je svet pokazal in kaj želimo ohraniti naprej.

Kaj bi se zgodilo, če bi vsak mesec znova odpotovali v en svetel trenutek s poti? Kaj bi s tem vnesli v svoj vsakdan?

Morda spoznanje, da potovanja nikoli zares ne minejo, le preselijo se v naš notranji svet. S podoživljanjem jih ohranimo žive.

Kako pa vi živite potovalne vtise doma? Vesela bom vaših misli, pišite mi. vesna@intia.si

Kako potuje telo?

Tue, 21 Oct 2025 14:05:11 GMT

Na nove temperature, hrano, vonje in ritme dneva se telo odzove z neverjetno inteligenco. Včasih ga čutimo kot igrivo in polno energije, drugič utrujeno in občutljivo. Vsaka telesna reakcija na poti nam nekaj sporoča: »Hej, nekaj novega doživljam!«

Tukaj je nekaj zanimivih dejstev o tem, kaj se v resnici dogaja z našim telesom, ko potujemo:

Naše notranje ure se zmedejo.
Jet lag ni sovražnik, ampak dokaz, da telo deluje. Naše biološke ure potrebujejo čas, da se uskladijo z novim sončnim ritmom. V tem procesu se možgani prebudijo in postanejo bolj prilagodljivi.
Možgani dobesedno zažarijo.
Ko doživljamo nekaj novega, se v možganih sprošča dopamin – hormon radovednosti in učenja. Zato se na potovanjih zlahka zaljubimo v svet in postanemo bolj ustvarjalni.
Vonji in okusi aktivirajo spomine.
Ko okusimo tajski curry ali zavohamo vonj morja, se vklopi limbični sistem – center spomina in čustev. Zato nas hrana in vonji na poti močno povežejo z občutki.
Hoja prebuja telo – in misli.
Na potovanjih povprečno prehodimo dvakrat več kot doma. Hoja pospeši krvni obtok in sprosti endorfine, zato se izboljša razpoloženje in zbranost. Včasih najboljše misli pridejo prav med koraki po neznanih potovalnih terenih.
Smeh dvigne imunski sistem.
Ko se nasmejemo s sopotniki, vsrkamo več kisika, mišice se sprostijo in poveča se odpornost. Zato pravimo, da je smeh najboljša zaščita pred potovalno utrujenostjo.
Srčni utrip se uskladi z okoljem.
Telo se naravno odziva na tempo okolja – ob oceanu se umiri, v mestu pospeši. Ko to opazujemo, se učimo, kako močno smo povezani s svetom okoli sebe.
Spanje postane globlje – po tretjem dnevu.
Šele po nekaj dneh na poti se telo sprosti do te mere, da lahko počiva globlje. Zato na potovanjih po treh dneh občutimo pravi »reset« na vseh ravneh.
Ko smo na poti, jemo počasneje.
Znanstveniki pravijo, da na potovanju podzavestno več opazujemo in okušamo. Hrana ni le gorivo, ampak doživetje in aktivira vse čute.
Telo si potovanje zapomni.
Včasih se vonj, gib ali pesem iz potovanja v nas prebudi še mesece kasneje. Telo hrani spomin, ne le v mislih, temveč v občutkih.

Kaj pa vaše telo? Kako doživlja potovanje? Katere občutke nosite v sebi še dolgo po vrnitvi domov?

Vesela bom vaših misli, pišite mi. vesna@intia.si

Zakaj na pot v skupini?

Tue, 21 Oct 2025 13:42:04 GMT

Potovanja v skupini so nekaj posebnega. Potovalna skupina pod vodstvom izkušenega vodnika postane skupnost, ki za čas potovanja diha kot eno. Vsaka skupina ima svoj ritem, svoj humor, svoje male rituale in skrivne šale. Pot nas hitro poveže in spodbudno vpliva na nas in na naš osebni razvoj. V skupini se namreč zavemo drugih plasti sebe, kot se jih, če potujemo sami.

Tukaj je nekaj zanimivih (in preverjeno resničnih!) dejstev o tem, kaj se dogaja, ko potujemo skupaj:

1. Skupina postane “mini družina” v 72 urah.
V samo nekaj dneh se oblikujejo vloge: nekdo skrbi za red, nekdo prinaša smeh, nekdo rahlja napetosti. Zgodi se tako, kot v družini – le da tokrat izbiramo, kako se bomo odzvali.

2. Smeh povezuje hitreje kot pogovor.
Skupine, ki se skupaj smejijo, vzpostavijo zaupanje kar 30 % hitreje. Smeh sprošča oksitocin – hormon povezanosti. Zato je smeh na poti pravo zdravilo za dušo.

3. Raznolikost v skupini dvigne odpornost.
Večja ko je raznolikost značajev, starosti in pogledov, močnejša postane skupina. Učimo se prilagodljivosti, razumevanja in potrpežljivosti in prav to daje potovanju globino.

4. Eden lahko spremeni vzdušje vseh.
Vzdušje se prenaša med člani skupine: miren, prisoten sopotnik lahko pomiri vse. Skupina diha z vsakim od nas.

5. Na potovanju smo bolj pristni.
Ko se oddaljimo od rutine, postanemo bolj odprti, igrivi, ranljivi. Hitreje zaupamo in pokažemo svoj pravi obraz – zato se na potovanjih rojevajo pristna prijateljstva.

6. Skupina ima svoj ritem dihanja.
Med hojo, petjem, skupno meditacijo ali molitvijo se srčni utrip in dihanje skupine uskladita. To ustvarja občutek povezanosti – brez besed.

7. Kratek stik, dolgotrajen spomin.
Spomini s potovanj v skupini ostanejo dlje, ker jih obujamo skozi zgodbe: “Se spomniš, ko …?” Ti trenutki gradijo pripadnost in nas povezujejo še dolgo po vrnitvi domov.

8. Konflikt? Zdrav znak!
Blagi nesporazumi pomenijo, da skupina diha. Če jih znamo predihati spoštljivo, poglobijo odnose in povečajo zaupanje.

9. Vsaka skupina ima svoj “duh”.
Energija, ki jo skupaj ustvarimo, ostane v spominu kot občutek topline, ki ostaja z nami dolgo po povratku domov.

Kako pa vi doživljate potovanje v skupini? Vesela bom vaših misli, pišite mi. vesna@intia.si

Zakaj potujemo?

Wed, 15 Oct 2025 08:23:07 GMT

Kaj imajo potovanja skupnega z osebnim razvojem? Potujemo, da vidimo in doživimo svet. Ko stopimo iz vsakdana, se v nas prebudi del, ki je radoveden, odprt in živ. Na poti se učimo drugače: ne iz knjig, temveč iz pogledov, srečevanj, soočenj in presenečenj. Ko se premikamo skozi pokrajine, se premikamo tudi skozi sebe. Vsaka pot, ki jo prehodimo navzven, odpira prostor znotraj – za nove misli, občutke, uvide.

Kaj vse se na potovanju zgodi?

Naši možgani se na potovanju prebudijo.
V možganih se sprošča dopamin, ki nas motivira, da se učimo in odkrivamo novo. Novi kraji spodbujajo nastajanje nevronov in povečujejo kreativnost.
Vonji in okusi hrane na poti se trajno vtisnejo v spomin.
Voh in okus sta povezana z delom možganov, ki shranjuje spomine in čustva – zato nas lahko vonj po curryju, borovcih ali morski soli v mislih takoj vrne na potovanje.
Telo si potovanje zapomni.
Več gibanja na svežem zraku, plesa in zibanja v ritmu glasbe vzdrami telo in duha, smeh nas poživi in poveže s sopotniki.
Po treh dneh potovanja se umirimo.
Izven običajnega okolja se možgani umirijo in preklopijo v globlje doživljanje.
Na poti čas zaznavamo drugače.
Naš notranji občutek časa se upočasni, zato se dni na potovanju bolj zapomnimo in zdijo se nam daljši.
Potovanja povečajo ustvarjalnost.
Stik z različnimi kulturami spodbuja miselno prožnost, sposobnost razmišljanja izven okvirjev. Zato so mnogi umetniki in inovatorji strastni popotniki.
Srečanja z neznanci nam širijo obzorja.
Pogovori z domačini in sopotniki dvignejo razpoloženje in okrepijo občutek povezanosti s svetom.
Že načrtovanje potovanja nas osreči. Študije kažejo, da smo srečnejši že, ko razmišljamo o potovanju. Raven zadovoljstva se dvigne že v trenutku, ko začnemo sanjati, iskati destinacijo in se pripravljati za na pot.
Potovanja poglabljajo sočutje in razumevanje. Ko stopimo v tuj svet, razumemo, da naš način življenja ni edini pravilen. Ta izkušnja presega predsodke, poglablja razumevanje, mehča sodbe in gradi širino srca.

Potovanja trajajo tudi, ko se vrnemo domov. Čeprav razpakiramo kovček, navznoter še vedno potujemo. Drobni spomini, hvaležnost za doživetja, fotografije, ki jih natisnemo in si jih postavimo na vidno mesto – vse to spodbuja trajanje potovanja v nas. Po povratku bolj vidimo, kako potovati v vsakdanjem življenju med opravki, odnosi, vsakodnevnimi trenutki in kako ohranjati radovedno stanje duha, opazovati brez sodbe, doživljati se tukaj in zdaj.

Zakaj pa vi potujete? Vesela bom vaših misli, pišite mi. vesna@intia.si

Moč samodiscipline

Wed, 01 Oct 2025 10:08:11 GMT

V čem je smisel, da smo samodisciplinirani? Samodisciplina je darilo, ki si ga damo sami sebi. Postane lahko naš notranji okvir, ki nam pomaga, da ostajamo zvesti svojim vrednotam in uresničujemo tisto, kar je za nas pomembno. Brez samodiscipline ostajamo ujeti v odlašanje, vlogo žrtve ali v nenehno iskanje izgovorov. Ko pa jo gradimo, jo lahko živimo kot nadaljevanje odločitev, ki smo jih sprejeli – odločitve, da prevzamemo odgovornost in zavestno oblikujemo svoje življenje. Smisel samodiscipline je v tem, da nas podpira pri korakih, ki vodijo do miru, jasnosti in osebne rasti.

Kaj v mojem življenju kliče po pozornosti?
Samodisciplina se začne s pozornostjo. Ne morem biti disciplinirana na vseh področjih hkrati, lahko pa prepoznam tisto, kar zdaj najbolj kliče po moji energiji. Morda je to zdravje, odnosi, delo ali preprosto skrb za red v svojem vsakdanu. Ko se vprašam, kaj je zame trenutno najpomembnejše, dobim jasen odgovor, kje naj se začne moja praksa discipline.

Katere male navade me podpirajo?
Velike spremembe vedno rastejo iz drobnih korakov. Male navade, kot so redno gibanje, zapis ene misli na dan, nekaj minut v tišini, sprehod po gozdu, meditacija, branje ali dosledna jutranja rutina, gradijo temelje za večjo stabilnost. V kombinaciji z jasnimi odločitvami postanejo te navade most med tem, kar si želim, in tem, kar dejansko živim. Samodisciplina se krepi, ko drobne navade postanejo stalnica, ki me podpira, ne omejuje.

Kako disciplina postane moja največja moč?
Disciplina postane moč, ko ni več prisila, ampak zavestna izbira. Ko vem, zakaj nekaj počnem, in ko to povežem s svojim smislom, je disciplina notranji zaveznik. Takrat ni več boj proti sebi, ampak orodje, s katerim se utrjujem, postajam zanesljivejša in odpornejša. Moč odločitev in moč odgovornosti sta temelj, samodisciplina pa je način, kako ju prenesem v vsakdan.

Ko disciplina postane moja največja moč, lahko nadgradim raznolike vidike življenja. Učvrstim zdravje, poglobim odnose, razvijem svoje delo, uresničim vizijo in ustvarim več miru v sebi. Disciplina mi omogoča, da vztrajam tam, kjer bi prej odnehala, in da se vedno znova vračam k temu, kar je zame resnično pomembno. Danes je pravi trenutek, da se vprašam, katera mala navada bo moj prvi korak k temu, da disciplina postane moj največji vir moči.

Moč odgovornosti

Wed, 24 Sep 2025 10:53:37 GMT

Kaj se zgodi v tebi, ko zaslišiš besedo »odgovornost«? Je biti odgovoren breme ali priložnost? V trenutkih, ko se prepuščamo vlogi žrtve, verjamemo, da zunanji svet odloča o nas. Zato se pritožujemo, se primerjamo z drugimi, hitro odnehamo, pozabimo na svoj cilj in odgovornost doživljamo kot breme. Ko pa se zavestno premaknemo v vlogo ustvarjalca svojega življenja, prevzamemo odgovornost, izberemo svoj odziv na okoliščine in oblikujemo svoje življenje v tistem delu, na katerega lahko vplivamo. Iz čakanja vstopimo v delovanje. Takrat odgovornost doživljamo kot priložnost za osebni razvoj.

Kje v svojem življenju prevzemam odgovornost z lahkotnostjo?

Ko se sprehodim skozi svoje življenje, lahko začutim trenutke, ko je odgovornost zasijala kot sonce na jasnem nebu. Ko so meje jasne, ko je občutek smisla močan, ko delujem v skladu s svojimi nameni, vizijo in odločitvami, takrat lahkotno sprejemam odgovornost. Vodi me notranja jasnost, občutek miru in naklonjenosti.

Kaj pomeni, da sem ustvarjalec svojega življenja?

Ko sem ustvarjalec, nisem žrtev. Čutim živost in osebno moč, zato ne čakam, da se okoliščine spremenijo, temveč jih nadgrajujem sama. Zavedam se, da je smisel mojega življenja odvisen od mene, da sem jaz tista, ki svoj čas polnim s svojimi vsebinami. Kaj me zares zanima? Kam želim usmerjati svojo pozornost, energijo in čas? Je to skladno z mano? Želim? Ne želim? To so prava vprašanja, ki usmerjajo ustvarjalca v meni.

Kako lahko odgovornost začutim kot moč, ne kot breme?

Veščino prevzemanja odgovornosti lahko vadimo. Z vsako zavestno ponovitvijo in samorefleksijo odgovornost povežem z naklonjenostjo do sebe, tako da postane opora, ki mi daje jasnost, strukturo in zaupanje. To je temelj ustvarjalnosti in opolnomočenja.

Ustvarjalec ne popušča, ne predaja svoje moči drugim, ne pusti se vsrkati v situacije, ki mu vzbujajo strah, krivdo ali sram. S tem, ko prevzemam polno odgovornost za svoje lastno počutje, lahkotneje rečem NE, ko to začutim. Jasno mi je, da sem odgovorna samo za svoja dejanja.

Danes je dober trenutek, da prepoznam eno področje, kjer še delujem kot žrtev, in naredim zavesten korak v smeri ustvarjalca in uporabim moč odgovornosti.

Moč odločitev

Wed, 17 Sep 2025 09:42:28 GMT

Kaj mi pomeni od-ločitev? Jasno mejo med da in ne. Pomeni mi odgovornost, ki jo čutim, skladnost z vrednotami, ki jih živim in skladnost s cilji, ki jih zasledujem. Vsak dan mi vsi sprejemamo odločitve. Nekatere so drobne, vsakdanje, druge oblikujejo našo pot za več let ali celo življenje: odločitev za partnerstvo, selitev, za družino, izbiro poklica, menjavo službe… Pa tudi odločitev o načinu prehranjevanja, gibanju, dnevni rutini, količini in kakovosti spanja ima na nas velik vpliv. S kom se družim? Kam usmerjam svojo pozornost? Vse to je posledica naših odločitev.

Katere pomembne odločitve sem v preteklosti odlagala?
Ko si vzamem čas za pregled svojih odločitev, se pogosto pokaže vzorec. Morda gre za področja, kjer čutim strah, dvom ali željo, da bi se izognila spremembi. Ko jih zapišem ali se jih zavem, dobijo zunanjo podobo in postanejo bolj obvladljive. Pregled preteklih odločitev krepi razumevanje, kje se lahko premaknem naprej.

Kaj bi se spremenilo, če bi se odločala z naklonjenostjo do sebe?
Odločanje ni samo razumski proces. Nanj pomembno vplivajo čustva, razpoloženje in notranje stanje. Ko sem v notranjem miru in naklonjenosti do sebe, lahko bolj jasno presodim, kaj je resnično koristno. Odločitev, sprejeta iz prijaznosti, je bolj usklajena z vrednotami in manj pogojena s strahovi. To prinaša več stabilnosti in manj notranjih konfliktov.

Katera odločitev mi prinese več notranjega miru že danes?
Velike spremembe se začnejo z majhnimi koraki. Proaktivnost, disciplina, jasno poslanstvo in obnavljanje svojih moči nas krepi. Odrečem se vlogi žrtve, izbiram, kar je pomembno, s polno pozornostjo. To poveča občutek lahkotnosti in jasnosti, kar me pripravi na večje premike v prihodnosti.

Odločitve so orodje, s katerim aktivno oblikujem svoje življenje. Ko jih sprejemam zavestno in z naklonjenostjo do sebe, gradim temelje za stabilnost in razvoj. Danes je dober dan, da naredim en majhen, a zavesten korak v smeri, ki me podpira. Dobra odločitev me namreč pelje na pravo mesto, ob pravem času s pravimi ljudmi in mi daje občutek izpolnjenosti.

Moč začetkov

Wed, 10 Sep 2025 06:42:54 GMT

September prinese občutek novega cikla. Šole, izobraževanja, projekti in delovni procesi ponovno zaživijo v svojem polnem ritmu. To obdobje nas naravno povabi, da se vprašamo, kje smo in kam želimo usmeriti svojo energijo. Novi začetki imajo moč, ker nas spomnijo, da nismo ujeti v preteklost, temveč da lahko vsak trenutek odpremo vrata nadgrajenim možnostim.

Kaj novega me kliče?
Vprašam se, kaj me v tem trenutku vabi naprej. Morda gre za novo znanje, spretnost, projekt, odnos ali le za drugačen način, kako pristopam k vsakdanjim situacijam. Prisluhnem si in začutim jasnost. Zberem pogum in naredim prvi korak.

Kje sem pripravljen spustiti staro, da bo prostor za novo?
Začetki zahtevajo svoj prostor. Če želim sprejeti novo, moram nekaj spustiti. To je lahko navada, prepričanje ali način razmišljanja, ki mi ne služi več. Ali pa čisto konkretno: pospravim dom, pisarno, uredim omaro, računalnik, disk. Ko zavestno naredim prostor za novo, sprostim energijo, ujeto v preteklosti, in jo usmerim v prihodnost. Spuščanje mi omogoča, da se lažje premikam naprej.

Kateri začetek me napolni z energijo in svežino?
Pravi začetek me navda z občutkom lahkotnosti in jasnosti, moje telo, čustva in um zaživijo v radovednosti in svežini. Ko občutim smisel, mi daje zagon in voljo, da vztrajam tudi ob izzivih.

Z vsakim septembrom, vsakim ponedeljkom, vsakim jutrom lahko izberem svežino. Ko se vprašam, kaj me kliče, kaj lahko spustim in kaj me napolni z energijo, zavestno gradim svojo življenjsko pot.

Moč vizije

Wed, 03 Sep 2025 09:35:46 GMT

Jesenski čas nas vabi k obračanju navznoter. Po poletni brezčasnosti pride trenutek, ko si rečemo: »Kam grem? Kaj si želim ustvariti? Katere so moje namere, ki jih želim uresničiti?« V meni se prebudi želja, da razpiham meglo vsakdanjih misli in znova uzrem širšo sliko, svojo vizijo .

Vizija ni seznam nalog ali letni načrt v Excelu. Vizija je slika, ki me notranje nagovarja, smer, ki mi prebudi iskrice v očeh in občutek, da je življenje priložnost za uresničevanje svojega poslanstva.

Ko sem v stiku z vizijo, se nadgradi moj odnos do sedanjosti. Tudi senčno deževni občutki in neprijetne vsakdanjosti postanejo del večje poti in dobijo nov smisel. Ne sprašujem se več le, kaj moram narediti, ampak predvsem kaj želim soustvariti v svojem življenju? Vizija mi daje notranji kompas, ki je močnejši od dvomov in senc.

Čuječnost pomeni bivati tukaj in zdaj, a hkrati iz notranje mirnosti snovati vnaprej. Ko smo prisotni, lahko bolj jasno razpoznamo pomembne korake in prave smeri. Vizija iz notranje čuječnosti in naklonjenosti ni iluzija, temveč realno povabilo k življenju, ki je skladno z menoj.

Konkretno se lahko vprašamo in si prisluhnemo:

o Kam se želim usmeriti to jesen?

o Kako se počutim, ko si dovolim sanjati?

o Kaj je prvi korak v novo smer že danes?

Moč vizije je v tem, da nam pomaga ostati zvesti sebi. Zapišimo si jo, opremimo jo s fotografijami in jo imejmo pred očmi, da nas spomni, kaj je zares pomembno in da nas usmerja, ko čas postane kaotičen. Nežno, a vztrajno nas vodi naprej v smer našega namena in poslanstva. Ko ji sledimo, življenje zažari v barvah smisla.

Moč nasmeha

Thu, 07 Aug 2025 13:49:12 GMT

Ko govorimo o čuječnosti, pogosto pomislimo na zbranost, pozornost, umirjenost. A prof. dr. Tamara Ditrich nas uči, da je čuječnost prežeta z naklonjenostjo, metto, in širokim nasmehom do ušes , ki si ga sami, brez zunanjih razlogov, prikličemo na obraz in je izraz globoke prisotnosti.

V moji vsakdanji praksi mi nasmeh pomeni trenutek, ko se nekaj raztopi in ko se znotraj mene ustvari prostor notranjega miru in naklonjenosti. Kot val čutim svoj dih, ki mi v telesu daje občutek varnosti. Nasmeh sprosti obraz, razbremeni srce, zmehča oči in pogled. Telo ima spomin, zato nasmeh v telo prikliče lahkotnost , prijetne in koristne občutke.

Kaj v meni prebudi iskren nasmeh?

Preprosta namera in obraz se že zasveti v nasmeh. Dovolj je trenutek tišine, stik s sabo, dotik prijetne površine. Drevo, rastlina, oblak, modrina neba, zelenina trave. Spomin ljubo osebo, na ljubo žival, na prijetno srečanje, domiseln dovtip.

Kako se počutim, ko se nasmehnem?

Tamara uči, da lahko z meditacijo ljubeznive naklonjenosti (mettā) usmerimo pozornost najprej k sebi in k svojemu dihu. V notranjem nasmehu začutimo moč notranjega miru in si oddahnemo. Rečem si: »Naj sem dobro. Naj sem mirna.«

Zavem se, da je tudi v resnosti sveta prostor za igrivost !

Moč miru

Thu, 07 Aug 2025 12:56:39 GMT

S čuječo pozornostjo gradimo nov odnos do življenja in sveta, kot da ga gledamo z drugačnimi očmi, kot da ga vidimo in doživljamo prvič.

Prvi korak je, da v sebi ustvarim mir, naklonjen prostor, tako da s humorjem zavzamem drugačno perspektivo. Najboljši način je, da svojo pozornost usmerim v telo. Pet minut posvetim svojim stopalom. Sedim in opazujem svoja stopala. Čutim, kako se dotikajo tal. Raziščem vse občutke v stopalih. Kaj točno čutim v desni in kaj v levi nogi? Čutim jih točno take, kot so. V stopalih ni emocij, ni tesnobe, zato takrat, ko jih ozavestim, začutim občutek varnosti in miru.

Zavedam se ušes, ki poslušajo in oči, ki gledajo. Pozornost usmerim v aktivnost poslušanja, ne na vsebino. Preverim: se počutim prijetno ali neprijetno? Zavem se, kje v telesu je ta občutek, kako ga občutim, močno ali nežno? Usta raztegnem v nasmeh do ušes, zmehčam telo in z zvoki vred grem gledat svoje dihanje.

Sam sebe vedno neseš s sabo, kamorkoli greš. Zato je največ, kar lahko naredimo, da se nadgrajujemo. Razlikujemo med koristnimi in nekoristnimi stanji ter pozornost usmerjamo v koristna. Nekoristne misli ne analiziramo, ampak jih sproti odlagamo na »poličko« in s tem zmanjšujemo nekoristna stanja temnih čustev krivde, strahu , jeze – ne pustimo, da nas preplavljajo in izčrpavajo. Zato jih ne zrcalimo in se na njih ne odzivamo, le opazujmo jih.

Ko sem v naravi, se zavedam, da gledam lepoto, zavedam se prijetnega tona v svojem telesu in zavedam se oči, ki gledajo, telesa, ki se premika. Kako drugače je, ko k doživljanju pristopim z zavedanjem!

Vsako uro se spomnim občutka notranjega miru , pred vsakim stikom, vsako aktivnostjo se spomnim na svoj notranji nasmeh, naklonjenost , vzpostavim občutek miru in vstopam v odnose prav iz prostora notranjega miru. Opazim razliko, kako je, ko delujem iz miru in kako je, ko delujem iz nemira?

Na zapletene situacije pogledam iz več zornih kotov , nemir, ki se sproža, sprejmem: kar naj bo tam. Nič se ne borim z njim. Vklopim le dodatni kanal miru in nasmeha, da oba tečeta vzporedno. Nemir razrahljam s preprostim preusmerjanjem pozornosti, tako da isto stvar povem z nasmehom in opazujem razliko. K temu nas vabi učiteljica čuječnosti prof. dr. Tamara Ditrich.

Ko spremenim svoj odziv, se spremeni odnos. Iz prostora miru grem v akcijo, grem delat. Moj mir lahko drugi zrcalijo, s tem jim pomagam, da se mir pomnoži. Moj mir ni odvisen od drugih; k meni pride skozi nasmeh

Lahko se vprašam:

Kdaj, kje in ob kom začutim notranji mir?

Kaj je tisto, kar me umiri od znotraj?

Nasmeh pošljem čez celo telo kot val in preplavi me mir, iz katerega lahko delujem in ustvarjam.

Moč igrivosti

vesna@intia.si — Wed, 16 Jul 2025 08:20:54 GMT

Kaj mi prižiga iskrice v očeh? To vprašanje odzvanja v meni, ko pod borovci v počitniškem vzdušju krepim svoj notranji mir. V sebi ustvarjam prostor naklonjenosti, iz katerega vznikne igrivost, živost, zavestna prisotnost, otroško čudenje in navdušenje.

Igrivost mi pomeni, da čutim, kot da je prvič. Plavam, kot da je prvič. Diham, kot da je prvič. Okušam, kot da je prvič. Odprem se trenutku, kot da vanj vstopam na novo. Povem si zgodbo o sebi in svojih izkušnjah, kot da je prvič! Na resne teme svojega življenja pogledam skozi prizmo igrivosti.

Igrivost nam namreč daje možnost, da nase pogledamo na nov način, si zgradimo nov program in si s te nove perspektive ogledamo svoje življenje.

Ko grem plavat, se z naklonjenostjo zavedam, kaj zares doživljam. Čutim prijeten ton v ozadju, mir v srcu, zato z naklonjeno prisotnostjo gledam, kako moje telo diha - že od prvega in bo dihalo vse do zadnjega diha - kar samo od sebe. Nič mi ni treba za to storiti.

Igrivost mi pomeni, da sem lahko kar cel dan v občutku prisotnosti. Ne glede na okoliščine lahko ustvarjam svoj prostor naklonjenosti in notranjega miru, iz katerega vznikne IGRIVOST!

Otroško čudenje in navdušenje je tisto, kar si želimo negovati vsak dan. Namen je, da ostanemo svetli in sijemo, vsemu navkljub. To je to! Morda ne bo več drugič in tretjič. Zato doživljam tisto, kar edino JE – in to je tukaj in zdaj.

Moč lahkotnosti

vesna@intia.si — Wed, 09 Jul 2025 06:14:35 GMT

Kaj sploh je lahkotnost in zakaj bi si jo želeli čutiti?

Ni običajno, da bi razmišljali o lahkotnosti in se ukvarjali z njo. Bolj kot ne smo navajeni »stisniti zobe«, narediti še to in ono, biti pridni, produktivni. Ko pa se enkrat ustavimo, naj bo na počitnicah, potovanju ali v koščku svojega prostega časa, nas notranji občutki dohitijo. Takrat je pravi čas, da se usmerimo v raziskovanje sebe.

Najprej, prikličimo si nasmeh na obraz. Naj se nasmejejo oči, zmehča čelo, lica, vrat in rame.

Zavejmo se svojega telesa, njegovega najbolj nevtralnega dela, svojih podplatov. Misli, ki vrvijo po kotičkih notranjega sveta, odložimo na notranjo poličko. Bolj trdovratne občutke objamemo z nasmehom, brez želje, da bi se jih znebili. Ovijemo jih v plašč naklonjenosti. Prav v tem sprejemanju postopno izzvenijo in se celo zazdijo kot vihar v kozarcu vode. Na ta način vzpostavljamo koristna stanja notranjega miru.

Lahkotno pomeni zlahka, brez teže in muke. Pred vsakim novim mailom, stikom, doživetjem ali opravkom vzpostavimo naklonjenost v sebi. S tem občutkom v ozadju se lotimo dela in doživljanja naslednjega trenutka. Zrahljamo nekoristna stanja in tako ves čas obdržimo lahkotnost v ozadju svojega delovanja. Težke misli in skrbi odložimo na notranjo poličko, svojo pozornost pa namesto da bi jo usmerili v premlevanje bremen, usmerimo v naravo, na drevesa in ptice, na morje in zrak.

Lahkotno pomeni s humorjem. Na temačne situacije pogledamo z več zornih kotov, tudi s hudomušne perspektive. Na ta način razrahljamo resnobnost in težo, pristopimo raziskovalno in ne borbeno. Vse to krepi naklonjeno lahkotnost.

Po učenju prof. dr. Tamare Ditrich (IKKP, 2024) so stanja čuječnosti in ljubeznive naklonjenosti (mettā) temelj za vznik koristnih notranjih stanj. Ko vadimo naklonjenost, ko smo pozorni na telo, ko nežno opazujemo dih, se v nas prične odvijati proces razrahljanja napetosti, sodb, hitenja, kar ustvari prostor za lahkotnost.

Pozornost usmerjamo v vprašanja:

Kdaj in kje začutim lahkotno notranjo toplino?

Kako se povežem z lahkotnimi občutki?

Kje v telesu najlažje začutim lahkotnost?

Prav pozornost na telo nas pripelje v stik z globljo prisotnostjo. V praksi čuječnosti v hoji ali pri dihanju ozavestimo, kako življenje teče skozi telo. Lahkotno, tukaj in zdaj.

Moč naklonjenosti

vesna@intia.si — Wed, 02 Jul 2025 06:44:57 GMT

Usedem se, ustavim se in vadim moč naklonjenosti.

Kako? Opazujem se. Ne rešujem, ne presojam, se ne odločam, ne načrtujem, samo čutim.

Prof. Dr. Tamara Ditrich, ki jo z radovednostjo poslušam na predavanjih o budistični psihologiji in čuječnosti (IKKP, 2024) in na individualnih srečanjih, uči, da čuječnost ni le pozornost; je način bivanja, globoko prepleten z etiko.

Ljubezniva naklonjenost – mettā – ni samo meditacija, temveč temelj poti moči naklonjenosti. Ko vadim čuječnost, vadim naklonjenost do vsega, kar smo in do vsega, kar je, je bilo in bo, doma in po svetu.

Kako se počuti moje telo?

V čuječnostni praksi začenjam pri telesu. Zavem se stopal, se nasmehnem in zavestno usmerjam pozornost. Moje rame: so napete ali sproščene? Moja stopala: s katerim delom se dotikata tal? Moje dihanje: teče samo, hitro ali počasi? Ko hodim počasi in zbrano, kako premikam noge? Ko pijem vodo, kakšna je njena temperatura, kako se pretaka po ustih? Ko usmerjam pozornost, jo krepim in postajam vse bolj prisotna tukaj in zdaj.

Katere misli odložim na poličko?

Včasih mi brni v glavi kot na egipčanski tržnici. Take in drugačne misli šibajo sem in tja, zato se jim nasmehnem in jih preprosto odložim na notranjo poličko. Ne ukvarjam se z njimi, samo pustim jih tam. Morda celo izparijo! Za hip nastane prazen prostor in takrat usmerim naklonjeno pozornost do sebe, nato do osebe, do katere čutim toplino in potem še do vseh bitij. Ljubezniva naklonjenost pomeni širok spekter koristnih stanj, ki jih zavestno negujem in gojim. Kjer je naklonjenost, tam ni jeze, strahu, obsojanja in vseh ostalih nekoristnih občutkov.

Kaj mi prikliče nasmeh na obraz?

Dovolj je že, da se preprosto nasmehnem. Telo ima spomin, zato s tem, ko se nasmehnem, prikličem koristna stanja in okrepim zavedanje, da sem le tukaj in zdaj. Ko treniram čuječnost, treniram prijazno pozornost z namero: “Naj sem mirna. Naj sem dobro. Naj so vsi dobro.” Čuječnost ni nikoli ločena od naklonjenosti – sta sestri, ki hodita z roko v roki.

Zakaj gojiti moč naklonjenosti?

Naklonjenost nam prinaša notranji mir, ki ni odvisen od zunanjih okoliščin. Naklonjenost ustvarja prostor za toplino in razumevanje. Uči nas, da se ne ujamemo v valove strahu, jeze in sodb, ampak izberemo povezanost, spoštovanje in človečnost.

Ljubezniva naklonjenost ni nekaj, kar pride samo od sebe. Ustvarjamo jo v sebi s prakso, vajo in namero. Ko jo gojimo, krepimo stanje, ki preobraža nas in naše odnose, saj postopoma odstrani nekoristna notranja stanja in nam pomaga živeti zavestno.

Moč počitka

vesna@intia.si — Tue, 24 Jun 2025 04:34:28 GMT

V vsakdanjem ritmu pogosto pozabimo, da počitek ni razvada in lenoba, ampak temelj ustvarjalnosti. Včasih se vprašamo, zakaj smo kljub spanju še vedno utrujeni, zakaj nam manjka volje ali jasnosti. Odgovor ni vedno v tem, koliko delamo, temveč kako in kdaj počivamo. Kaj pravzaprav pomeni počitek? Je stanje mirovanja, predvsem pa sprememba aktivnosti, preklapljanje med naporom in sprostitvijo, med usmerjeno pozornostjo in prostim tavanjem misli. Počitek nam daje prostor in čas, da se lahko znova začutimo in se povežemo s sabo.

Kako najdemo ravnovesje med delom in počitkom? Postanimo pozorni na to, kaj nas izčrpava. Morda nas ne utrudijo dejanja, temveč način, kako jih izvajamo: brez odmora, z notranjim pritiskom, v nekoristnih stanjih skrbi in strahov. Po drugi strani pa svojo moč obnavljamo v stiku z naravo, ob glasbi, v toplem pogovoru, ali preprosto ob tem, da nekaj časa z namenom ne počnemo NIČ. Vprašajmo se: Kaj me v resnici izčrpava – fizično, čustveno, mentalno? Kaj mi vrača življenjsko energijo? Kako bi bil videti moj dan, če bi spoštoval meje svojega telesa in duha? Počitek ne pomeni isto za vse, zato je pomembno, da vsak odkrije, kaj ga resnično hrani.

Spanje je najgloblja oblika počitka in temeljni proces, ki obnavlja naše telo in um. Znanost nam potrjuje to, kar telo že dolgo ve: kakovosten spanec je ključ do zdravja, jasnega mišljenja in čustvene stabilnosti. Matthew Walker, nevroznanstvenik in avtor knjige Zakaj spimo, pravi: »Spanje je najpomembnejši življenjski proces, ki ga lahko počnemo za zdravje in dobrobit.« Med spanjem se utrjujejo spomini, uravnavajo hormoni in obnavlja živčni sistem. Ko spimo premalo, to vpliva na razpoloženje, imunski sistem in celo empatijo, sposobnost, da začutimo druge. Vprašajmo se: Kakšen je moj odnos do spanja? Si dovolim kakovosten počitek ali ga jemljem kot izgubo časa?

Počitek ni v nasprotju z ustvarjalnostjo, ampak je njen vir. V trenutkih tišine, ko se ustavimo, se prostor za navdih šele odpre. Kako lahko danes vidim počitek kot del svojega osebnega razvoja? Kaj bi se v mojem življenju spremenilo, če bi počitek postavil ob bok delu – kot enako pomemben? Kako bi se počutil, če bi si dovolil počivati brez slabe vesti?

Če želimo poskrbeti zase, moramo začeti pri temelju. Vzeti si čas za spanje, počasnost in regeneracijo ni sebično, temveč nujno. Ni dovolj, da počivamo le, ko smo izčrpani ; učimo se počivati prej, sproti, z ljubeznijo do sebe. Kaj lahko danes naredim, da počitek postane ključen del mojega vsakdana? Ko damo počitku prostor, se odpremo polnemu življenju.

Moč sanj

vesna@intia.si — Wed, 18 Jun 2025 06:26:19 GMT

Včasih se zbudimo iz sanj z občutkom, kot da smo bili drugje – v svetu, ki ni stvaren na isti način kot tisti, ki ga doživljamo čez dan, pa vendar nosi resnico, ki je z očmi ne vidimo. Sanje so več kot naključna igra podob, saj so jezik naše notranjosti. Predstavljajo nam vrata do nezavednega in so kot kompas, ki nas usmerja, ko v budnem svetu izgubimo orientacijo. Ko jim prisluhnemo, prepoznamo, da se v njih skrivajo neizgovorjene želje, potlačeni občutki, tiha sporočila naše duše.

Carl Gustav Jung, oče analitične psihologije, je verjel, da »sanje povedo resnico v obliki simbolov«. Po njegovem so sanje naravna samoregulacija psihe, način, kako se naš notranji svet uravnoveša. V njih pogosto spregovorijo arhetipi: modra starka, otrok, junak, senca, ki jih telo razume, še preden jih razum sprejme. Če smo pripravljeni poslušati, nas lahko sanje globoko povežejo s sabo.

Sanje nas vabijo k raziskovanju. Ko jih zapišemo, damo svojemu notranjemu svetu glas. Ko jim damo prostor, nas začnejo voditi – morda ne s takojšnjimi odgovori, temveč s ponavljajočimi se podobami, občutki in atmosfero. Sanje nas pogosto presenetijo s svojo jasnostjo. Sporočajo, kje smo zmedeni, kje v sebi prestrašeni, kje že dolgo hrepenimo po spremembi. Vsaka podoba lahko nosi pomen. Morda sanjamo, da bežimo, da letimo, morda iščemo dom. Vse to smo mi – v simbolih.

Sanje niso le nočne zgodbe, ampak nam predstavljajo stik z notranjim kompasom. Ko si dovolimo z njimi vstopiti v dialog, se lahko vprašamo:

S kakšnimi občutki se prebudim iz sanj?

Kaj mi želijo povedati?

Kako lahko njihove uvide prelijem v dan?

Ni potrebno, da sanje analiziramo do konca , saj sanje niso le okno v dušo; so tudi zemljevid k dejanjem. Če smo ponoči hodili po neznanem mestu in obenem občutili radovednost, nam sanje morda govorijo, da smo v resničnem življenju pripravljeni raziskati neznane pokrajine.

Ko si zapišemo sanje in občutke ob njih, naredimo prvi most med nočjo in dnevom. Drugi most ustvarimo, ko se čez dan zavestno spomnimo teh zapisov in se vprašamo: Kako naj uresničim svoje sanje? Včasih je odgovor zelo konkreten – poklicati človeka, ki se nam je prikazal, ali poskusiti tisto, o čemer se nam je sanjalo. Drugič gre za notranjo držo, ki jo želimo živeti, na primer več igrivosti ali več jasnih mej.

Z izpolnjevanjem drobnih sanjskih namigov utrjujemo zaupanje med zavednim in nezavednim delom nas samih. Sanje nam s tem ne dajejo izdelanih navodil in konkretnih načrtov, temveč nas vabijo v dialog, kjer se ustvarjalnost in intuicija zlijeta v smiselno celoto, ki presega razum. Ko začnemo sanje jemati resno, opazimo, da se tudi naš budni svet spremeni: barve postanejo živahnejše, dogodki dobijo pomen, mi pa občutek, da se nam življenje ne le dogaja, temveč se z nami aktivno pogovarja.

Zato vas vabim, da se skupaj odločimo, da sanj ne bomo več potisnili na rob. Naj prvi vdih po prebujanju postane povabilo k poslušanju notranjega glasu; naj zvezek ob postelji zabeleži simbole, občutke, sanjske zgodbe; in naj čez dan vsaj enkrat zavestno preverimo, kako lahko prvi droben korak uresničitve sanjske modrosti prelijemo v resničnost. Sanje nas ne ločujejo od življenja – povezujejo nas s seboj. Ko negujemo ta most, nam nezavedno vrača jasnost, domišljijo in pogum, da budne dni živimo z več smisla.

Moč radosti

vesna@intia.si — Wed, 11 Jun 2025 08:15:05 GMT

Velikokrat se zgodi, da v vsakodnevnem ritmu pozabimo, kako čista in enostavna je radost. V resnici ni tako oddaljena, kot se morda zdi. Pogosto pride povsem tiho, kot nežen val svetlobe ob preprostem trenutku: ko opazimo gibanje dreves v vetru, ko zaužijemo prvi požirek toplega čaja ali ko z nekom podelimo nasmeh, ki se rodi iz pristne povezanosti. Kljub temu pa radost pogosto iščemo drugje: v prihodnosti, v dosežkih, v potrditvah od zunaj, namesto da bi jo prepoznali v tukaj in zdaj.

Radost ni plitvo navdušenje, ki mine z vsakim premikom zunanjih okoliščin. Gre za občutek notranje polnosti, ki se zasidra globoko v naše telo in nas pomirja brez besed. Včasih jo začutimo kot toploto, drugič kot razširjenost v trebuhu ali solzo v kotičku očesa, ki pride kot odgovor na ganjenost. Telo nas opomni, kdaj smo v stiku z radostjo, le prisluhniti mu moramo. Prav zato si lahko vsak dan vzamemo trenutek in se vprašamo: Kaj v nas prebuja občutek radosti? Kje jo čutimo v telesu? Ko si zastavimo takšna vprašanja, preusmerimo pozornost od avtomatizma k zavestni živosti.

Radost ni odvisna od tega, da je vse popolno – pogosto nas obišče prav v tistih trenutkih, ko se zdi, da nimamo veliko moči. Takrat, ko se nam zdi, da nas je nekaj preseglo, se lahko pojavi misel, spomin ali stik, ki nas nežno potegne nazaj k sebi. V takih trenutkih se lahko spomnimo, da imamo to sposobnost – da v sebi znova prikličemo občutek, ki nas krepi. Ko to vadimo, postane radost nekaj, kar lahko sidramo zavestno: s telesnim dotikom, z dihom, s prisotnostjo. Sčasoma se prelevi v notranji vir, na katerega se lahko opremo tudi takrat, ko zunanje okoliščine niso spodbudne.

Radost je nežna in obenem močna sila – nahrani naš notranji svet, nas vrača v stik s seboj in nas spomni, zakaj smo tukaj. Ko smo v stiku z radostjo, življenje ne deluje več kot nepregleden seznam nalog, temveč kot prostor izkušanja, občutenja in osebnega smisla. Takrat ne potrebujemo nenehnega potrjevanja, saj nas vodi občutek, da smo živi in povezani. Prav zato je pomembno, da z mislimi ne hranimo tistega, kar nas izčrpava, temveč tisto, kar nas vrača v stik z notranjim virom.

Zato se ustavimo, zadihamo in si prikličemo v spomin trenutek, ki nam je v zadnjem času prinesel radost. Dovolimo si, da občutek preplavi telo in mu namenimo prostor v svojem dnevu. Kaj če bi prav radost postala naša vsakodnevna zaveznica? Kaj če bi ji dovolili, da postane del našega notranjega kompasa? Radost ni razkošje – je vir moči, vedno na razpolago.

Moč namere

vesna@intia.si — Wed, 04 Jun 2025 08:08:32 GMT

Včasih se mi zdi, da bi me lahko dan odnesel kot regratovo seme v vetru. Pride misel, pa še ena in še ena, pojavi se skrb, mail, sporočilo in že sem drugje. Zlahka se zgodi, da se moj notranji svet razprši, še preden se tega zavem. Zato je ključno, da se ustavim in se vprašam: Kam želim danes usmeriti svojo pozornost?

Ja, izbiro imam. To je dejstvo. Moja namera je kot svetilka, ki me vodi skozi meglo vsakdanjih motenj.

Namero čutim kot majhno seme. V sebi nosi velik potencial, a potrebuje prostor, čas in nego. Če hranim misli, ki me utrujajo, bodo rasle in z njimi bo rasla utrujenost. Če pa zavestno zalivam tisto, kar želim krepiti – hvaležnost, pogum, mir – bodo prav te kvalitete pognale korenine. Moč namere je v tem, da znova in znova izberemo, kaj sejemo. Kar zalivaš, to raste. Ključna je potrpežljivost . Ne moremo vleči rastline za liste, da bi rasla hitreje. Lahko pa vsak dan poskrbimo za svetlobo, hranila in dovolj nežne pozornosti – vse ob svojem času.

Spomnim se trenutka, ko sem opazila, da zjutraj najprej preverim telefon in šele potem svoje počutje. Takrat sem spoznala: moj notranji svet potrebuje več tišine. V tišini se začutim, se naravnam in lahko odložim »na poličko« neprijazne misli. Preprosto pustim jih tam, z njimi se ne borim, ne ukvarjam, tam me počakajo. Še bolj pogosto pa preprosto izginejo, ko jih več ne zalivam s pozornostjo.

Namere niso cilji: so kot semena, ki jih sejem v notranji vrt. Če želim, da zraste nekaj zdravega in čvrstega, želim biti prisotna. Vprašam se: Zakaj si to želim? Kaj to pomeni zame?

Naslednji korak, usmerjen v akcijo, pa je: Kaj lahko naredim že danes, da svojo namero uresničim? To ni pritisk. To je darilo sebi.

Ne čakaj na idealen dan in podporne misli. Vzemi si trenutek za vzdih in izdih. Ena jasna namera, ena mala odločitev, en konkreten korak – že to je dovolj, da se nekaj premakne v smer bližje sebi.

Izkoristi priložnost, da zavestno usmeriš svojo pozornost. Iz tega zraste življenje, ki ni le odziv na okoliščine, temveč odgovor na to, kdo želimo postati.

Ti izbiraš, kaj raste.

Pot samodiscipline

vesna@intia.si — Wed, 28 May 2025 07:38:52 GMT

Samodisciplina pogosto zveni kot nekaj strogega, trdega , kot bi si morali nenehno nalagati breme. Pa vendar – ali ni prav samodisciplina tista nežna sila, ki nas pelje tja, kjer si res želimo biti? Ko zjutraj vstanemo kljub temu, da bi lahko še poležavali. Ko zaključimo projekt, čeprav nas vleče drugam. Ko si priznamo: to delam zase. Ne zato, ker nekdo to pričakuje. Ne zato, ker »moram«, ampak ker si želim.

Vsi imamo svoje izgovore. »Danes ni pravi dan. Najprej bom pospravil stanovanje, potem se bom lotil pomembnega. Ne bo šlo, nisem razpoložen.« Zveni znano? A ravno tukaj se skriva čar samodiscipline: ni bistvo v tem, da teh misli nimamo – ampak da jih prepoznamo in se kljub njim premaknemo naprej. Ne s silo, ampak s prijazno odločnostjo: »Vem, da bo moj dan bolj poln smisla, če začnem s tem, kar sem se namenil narediti.«

Dolgo časa sem odlašala s pisanjem blogov in urejanjem fotografij. Vedela sem, da mi pisanje pomaga razmišljati, a sem vedno našla nekaj »pomembnejšega« za postoriti. Neko jutro sem si rekla: “Kaj pa če ne čakam več, da bo pravi trenutek? Kaj če je to, kako se počutim zdaj, čisto dovolj?” Takrat sem začela pisati.

Ko delamo iz notranje želje, pride drug zagon, drug notranji občutek. Ne počnemo stvari zgolj zaradi šefa, rokov ali pričakovanj drugih. Takrat je delo kot nežen ples s samim seboj. Morda ne vedno lahkoten – a vsekakor smiseln. V tem je razlika. Kadar delujemo iz notranje motivacije, nam samodisciplina ne jemlje energije – daje nam jo. Daje nam občutek lastne moči in povezanosti s sabo.

Povabim te, da se vprašaš:
Česa se že dolgo želiš lotiti, pa si govoriš, da ni pravi čas?
Kateri izgovor se ti najpogosteje pojavi?
Kaj bi se zgodilo, če bi danes naredil prvi mali korak brez pritiska popolnosti?

Samodisciplina ni cilj - je pot, kjer so dobrodošle vse male radosti. Na otip prijetna skodelica dišeče kave ali slastnega čaja pred začetkom naloge. Kratek sprehod, kjer izdihnem vse skrbi in me svež zrak poživi. Še posebej pa je radosti poln občutek: »Kar sem rekla, sem tudi storila!« To je darilo samodiscipline – občutek integritete, zvestobe sebi, skladnosti besed z dejanji. Ko se zvestoba sebi večkrat ponovi, življenje postane bolj polno, bolj tvoje.

Zato te vabim, da danes narediš en majhen korak zase. Ni treba, da je velik. Prepoznaj en izgovor, ki te pogosto ustavi in naredi korak mimo njega. To je samodisciplina v akciji, korak proti življenju, ki je polno – ne dolžnosti, ampak tebe.

Pot preseganja

vesna@intia.si — Wed, 23 Apr 2025 07:27:52 GMT

Kje lahko stopim iz cone udobja?

Pomlad je čas, ko narava pokaže, kako močna je energija rasti. In tudi mi – kot del tega naravnega ritma – čutimo klic po premiku.

A pogosto ostajamo v poznanem. V varnem. V tistem, kar »deluje«. Pa vendar – ali nas to res pelje tja, kamor si želimo?

Zato je ključno vprašanje: Kje lahko stopimo iz cone udobja, z namenom, da uresničimo svojo vizijo?

Morda je to premik na področju dela. Morda je to pogovor, ki ga odlašate. Morda je to sprememba v načinu, kako živite svoj vsakdan.

V vsakem primeru gre za zavestno odločitev, da postanete aktivni soustvarjalci svojega življenja.

In ob tem se spomnimo: Kako lahko v življenje vnesemo več lahkotnosti in humorja?

Tudi veliki koraki so lahko lahkotni, če jih naredimo z odprtim srcem.

Ko preseganje omejitev postane igra, ko v procesu ne pozabimo nase – takrat se resnično osvobodimo.

Humor nas mehča. Lahkotnost nam vrača moč.

Naša moč ni v popolni strategiji, temveč v iskreni prisotnosti. V odločitvi, da vsak dan naredimo nekaj majhnega, a bistvenega. Tako ne dovolimo, da življenje spolzi mimo. Ne čakamo več. Začnemo delovati. Prave stvari. Na pravi način. Z zavedanjem.

Naj bo ta pomlad tvoj klic. Klic, da presežeš tisto, kar te drži nazaj. Da presežeš dvome, stare vzorce in prepričanja.

Da ne ostajaš več v čakajočem načinu.

Življenje je tukaj. Zdaj. In ti imaš vso moč, da se prebudiš – v polno, drzno, tvoje.

Vesna Savarin

Pot odločnosti

vesna@intia.si — Wed, 16 Apr 2025 07:28:04 GMT

Čemu sledim?

Se ti je že zgodilo, da si vedel, kaj si želiš, pa si vseeno obstal?

Da si imel cilj pred sabo, a ti je nekaj manjkalo – tisti občutek jasnosti, notranje gotovosti, odločnosti?

V resnici je odločnost več kot samo pogum. Je sposobnost, da v vsakem trenutku veš, kam greš, in zakaj greš tja. Da stopiš naprej – tudi če je včasih strašljivo.

Ko govorimo o odločnosti, se najprej vprašajmo: Kaj so moje temeljne vrednote?

Kaj je zame tako pomembno, da mi pomaga sprejemati odločitve – tudi takrat, ko dvomim vase?

Vrednote so kot notranji kompas. Če jih ne poznam, me lahko odnese v katerokoli smer. Če pa jih živim – potem tudi vem, zakaj rečem “da” in zakaj brez slabe vesti rečem “ne”.

Naslednji korak na poti odločnosti je vizija. Kako izgleda moje življenje, ko sem zvest sebi?

Si dovolim sanjati na veliko? Si dovolim ciljati visoko – ne zato, ker bi morala, ampak zato, ker me to v resnici kliče?

Cilji brez vizije so kot ladja brez zemljevida. Zato si vzemi trenutek in se vprašaj: Kaj me resnično nagovarja in navdihuje? Kaj si želim ustvariti?

Kako danes zaščitim svoje osebne meje?

Kje rečem “ne”, da lahko rečem “da” sebi? Kako jasno komuniciram, kaj mi je pomembno?

Odločnost pomeni, da stojim za seboj – tudi v majhnih stvareh. In ja, včasih je to neudobno. A ko z vsakim dejanjem potrjujem, da sem si zavezana, raste tudi moja notranja moč.

Odločnost je pot – ne enkraten skok.

Vsak dan lahko znova izberem jasnost namesto kaosa, zaupanje namesto dvoma, svojo smer namesto tujih pričakovanj.

Čeprav ni vedno lahko, je vredno. Življenje, v katerem si zvest sebi, je tisto, kjer res zasiješ.

Kako sprostim čas zase?

Wed, 08 Mar 2023 10:10:46 GMT

Ujeti v vsakodnevni ritem obveznosti in doseganja ciljev?

Razdražljivi, sitni, naveličani?

Več kot le utrujeni, izžeti in izčrpani?

Čas je za prevetritev, za strateški pregled in za regeneracijski reset.

Ampak – kako? Kdaj? Zakaj se je sploh pomembno ustaviti in poskrbeti zase?

Ko se upočasnimo, dovolimo telesu, da obnovi svoje moči . Vsi sistemi v nas namreč delujejo bolje, če je naš živčni sistem dobro reguliran in sproščen. Ko razredčimo svoje aktivnosti, imamo priložnost predelati čustva, ki nas bremenijo. Mnogi strahovi se namreč rodijo iz utrujenosti. Ko se upočasnimo, se naš dih poglobi, misli se umirijo.

Ena možnost je odmik od vsakodnevnega okolja, ljudi in obveznosti – gremo na potovanje, na počitnice, privoščimo si odklop! To je dober začetek, daje priložnost, da vidimo sebe z druge perspektive. Ja, dopust pride prav. Ko se vrnemo z odklopa, pa je na vrsti pogled vase, integracija

regeneracije v dnevno rutino. Redni odmori naj postanejo pravilo in ne izjema, saj višajo kvaliteto časa, ko ustvarjamo.

K regeneraciji pristopimo celostno. Kaj je tisto, kar nas najbolj sprosti, tako naše telo kot tudi čustva in misli? Kaj potrebujemo, da delujemo bolje, doživljamo globlje, da smo bolj polno prisotni? Kako lahko najbolj negujemo svojo energijo, da delujemo v najboljši verziji sebe in celo dodamo leta k

svojemu življenju?

V obdobju regeneracije v nas vzniknejo ustvarjalne vsebine, za katere v vrvežu vsakdana ni prostora. Razpre se nov prostor, ki ga napolnimo s smiselnimi domislicami, ki jih potem, ko se vrnemo v akcijo, spravimo v resničnost. Ko smo v stiku s sabo, smo lažje v pristnem stiku z drugimi tako doma kot v službi in besede lažje najdejo pravo mesto – komunikacija se izboljša in naši odnosi prav tako.

Pred novo delovno nalogo, pred sestankom, pred nastopom, pred pisanjem zato usmerim pozornost na stik s sabo: kako se v tem trenutku počuti moje telo? V katere dele sebe želim usmeriti svoj dih in jih sprostiti? Ko pozornost usmerim na dih, preprosto pustim mislim, da gredo tja, od koder so prišle. Svoj pogled odmaknem od ekrana, zazrem se v daljavo. Naredim nekaj vaj za dobro držo. Napnem in potem sprostim svoje mišice, zavedam se cele sebe.

»Vdih me poživi, izdihnem vse skrbi.«

Načinov in poti regeneracije je mnogo. Izberite si tistega, ki vas nagovori in pokliče. V coachingu pogledamo, kako reorganiziramo življenje, da sprostimo čas zase. Skupaj naredimo strateški pregled življenja, pogledamo prepričanja, ki vas ovirajo pri tem, da bi si dovolili počitek in regeneracijo. Za celosten izpolnjujoč občutek ravnotežnega življenja.

Pišite nam.

»Dovolj dobra« komunikacija

vesna@intia.si — Tue, 30 Nov 2021 17:55:38 GMT

Kje tiči bistvo? Poslušanje je srž dobrega sporazumevanja.

Predpostavka za to, da nas drugi slišijo je, da mi poslušamo njih. Mi naredimo prvi korak in s tem pokažemo zrelost in pripravljenost na celovit pogovor. Ko je človek zares slišan in viden, se v njem sprosti največji potencial, pogovor steče globlje in izmenjajo se sporočila z večjim pomenom. Zato je poslušati vredno in smiselno. Poslušanje je izraz naklonjenosti: ko poslušate, ste sogovorniku na voljo, osredotočeni ste nanj in mu sporočate: »Mar mi je za vas!« Zato je poslušanje dejanje ljubezni.

Kako poskrbeti za svoj del odgovornosti, da je komunikacija »dovolj dobra«?

1. S sogovornikom se povežita, tako da izpostavita skupen cilj. Povejta si, kakšen je namen pogovora. Kaj želita doseči? To okrepi dober stik, zaupanje in občutek varnosti, kar posledično pomeni, da komunikacija poteka sproščeno in spoštljivo. Jasno in umirjeno izražajta svoja stališča, tudi če se ne strinjata. Čar človeškosti je v raznolikosti in drugačnosti. »Kaj vi vidite, česar jaz ne vidim? Kako to, da razmišljate tako drugače kot jaz?« Razumevanje drugačnosti nas bogati.

2. Poslušajte več kot govorite. Zavzeto, zbrano, prisotno poslušanje pomeni, da smo povsem navzoči s sogovornikom. Kar slišimo, ponovimo, da preverimo, če smo prav razumeli. »Od vas sem slišala … - zrcalim slišano - … Sem vas prav razumela? Je to to?«

3. Poslušajte in sporočajte s celim telesom. Vklopite vse zaznavne kanale: sogovornika glejte, spremljajte njegovo obrazno mimiko, geste, pozicijo telesa. Besedna in nebesedna sporočila naj bodo skladna – to gradi občutek zaupanja in povezanosti; žalostno sporočilo naj spremlja žalosten izraz, navdušenje naj žari tudi iz oči! Bolj ko smo usklajeni s sami s sabo, bolj so usklajene naše besede, mimika in geste – lahkotneje komunikacija steče.

4. Ko se pojavijo svetla ali temna čustva, jih poimenujte in o njih spregovorite z JAZ sporočili, govorite o sebi in ne o sogovorniku. »Ob tem kar slišim, čutim jezo/žalost/nemoč/veselje.« ali pa »Čutim, da je moje govorjenje v vas vzbudilo nelagodje. Prav čutim?« S tem prevzamete odgovornost za svoj del odnosa, izključite možnost nesporazuma in odprete prostor za iskreno povratno informacijo.

5. Ko se pogovor zatakne, se vprašajte: »Koliko sebe dajem v ta odnos? Koliko zavzetosti, iskrenosti, pripravljenosti na dialog? Kaj lahko storim za to, da pogovor steče? Sem na potezi, da vodim ali da se pustim voditi? Kako lahko prilagodim ton, višino glasu, izbor besed, nebesedni stik s sogovornikom? Sem dovolj jasen, konkreten?« Morda je potrebno preveriti, če vas sogovornik zares posluša in razume.

Več o tem na skupinskem ali na 1:1 coachingu usmerjenem v zdravo komunikacijo , kjer analiziramo vaše komunikacijske vzorce, ugotovimo, kje se zatika in naredimo strategijo izboljšanja.

Pišite nam.

Raz-strupljena komunikacija

vesna@intia.si — Sun, 28 Nov 2021 21:03:27 GMT

Imate občutek, da ste žrtev nezdrave komunikacije – doma ali pa v službi?

Čutite, da niste slišani in upoštevani?

Si želite prijaznejših pogovorov, brez vzbujanja občutkov krivde in sramu?

Torej bi vam prav prišel komunikacijski detoks!

Kaj so značilnosti raz-strupljene komunikacije?

Zdrava komunikacija pomeni, da sogovornika vzpostavita dober stik, zgradita vzdušje varnosti in zaupanja, da iskreno izražata svoje misli, čustva, potrebe in stališča. Pogovor postane užitek, saj sta oba videna, slišana in upoštevana. Prav tako je učinek take komunikacije konstruktivna izmenjava mnenj in vsestransko bogatenje.

V dobri komunikaciji ni prostora za komunikacijski strup:

- Kritiko.

- Cinizem in sarkazem.

- Kričanje, zmerjanje, dajanje imen.

- Dajanje v nič. Neprestano opozarjanje na napake.

- Izsiljevanje, grožnje, manipulacijo.

- Umik v tišino, muljenje.

- Grajenje zidov med vami in sogovornikom.

Vse to ruši, načenja odnos in pelje v prepad.

Izostrimo raje pozornost in ob prvih znakih strupenih elementov komunikacijo prekinemo ter sogovornika opozorimo na to, kaj se dogaja z nekaj preprostimi vprašanji: »Slišite, kaj se nama je pravkar zgodilo? Kako bi lahko to povedali drugače?« ali pa »Hm, tukaj se mi nekaj ne sliši prav. Kaj želite zares sporočiti?« . Tako bo življenje lepše za vse.

Boljša komunikacija = boljši odnosi

Odnosi, tako osebni kot profesionalni, so tesno povezani z načinom sporazumevanja. Z izboljšano komunikacijo torej izboljšujemo odnose. To pa vodi v zdravje in srečno življenje. Zato se sem res splača vlagati energijo pozornost in čas.

Več o tem na skupinskem ali na 1:1 coachingu usmerjenem v komunikacijski detoks , kjer analiziramo vaše komunikacijske vzorce, ugotovimo, kako lahko prevzamete nadzor nad komunikacijo in naredimo strategijo izboljšanja.

Pišite nam.

Ujemi trenutek

Mon, 23 Aug 2021 11:45:53 GMT

»Občutek imam, da mi trenutki polzijo med prsti, tako kot puščavski pesek. Počutim se tesnobno, ko se zavem, da je toliko lepega minilo, jaz pa sem ostala praznih rok, samo s kakšnim spominom - kot da bi ostala žejna ob svežem studencu. Medtem ko se mi kaj lepega dogaja, mi misli uhajajo v prihodnost - že planiram in skrbim ali pa v preteklost - že spet obžalujem in se krivim. Kaj bi mi svetovali, kako naj ujamem trenutke in zares živim svoje življenje?«

Umetnost zavestnega življenja je usmerjati svojo pozornost v sedanji trenutek, saj je ta trenutek zdaj edini resnični čas, ko imamo možnost in moč vplivati, izbirati in ustvarjati. Pa vendar je povsem človeško, da nam pozornost bega iz sedanjega trenutka nazaj in naprej. Kako torej ujeti in živeti

sedanjost?

1. Globino trenutka doživljajte z vsemi čuti . Kaj vidim? Kaj slišim? Kaj čutim na koži in pod prsti? Kaj vonjam? Kaj okušam? Kaj čutim v telesu? Široko odprite zaznavne kanale, da bo do vas prišlo več informacij, ki vas povežejo s tukaj in zdaj. Opazite. Vdihnite. Občutite.

2. Doživljajte, kot da je prvič . Predstavljajte si, da je to, kar ta trenutek počnete, za vas prvič . Igrajte se igro, da ste na planet Zemlja prišli kot gost. Z enako radovednostjo kot na potovanju raziskujete tujo deželo, raziskujte svoje domače okolje. Nenadoma prej samoumevne situacije zasijejo v svežih odtenkih in nas usmerijo v zdaj . Se še spomnite: prvi poljub, prvi zmenek, prvo razočaranje … Seveda, prvič je »posebnič«. :) In prvič se zato globoko zapiše v nas.

3. Doživljajte, kot da je zadnjič. S kakšno namero bi vstopili v dan, če bi vedeli, da zadnjikrat počnete to, kar počnete? Bi trenutek obarvali s hvaležnostjo in prijaznostjo? Bi dali vse od sebe? Bi se potrudili in zasijali v najboljši luči? Zavedanje minljivosti je hkrati strašno in hkrati

osvobaja: poleg gravitacije je namreč edino gotovo dejstvo.

4. Osredotočite se na dihanje in se upočasnite. Za začetek pojdite na sprehod v naravo in vadite. Korak - vdih, korak - izdih. In spet. Korak - vdih, korak - izdih. Vse misli, ki pridejo, naj tudi odidejo. Kot balone jih odpihnite v zrak. Ko se vrnete za računalnik, se spomnite izkušnje korakanja z dihanjem. Pogled stran od zaslona – vdih. Pogled nazaj na zaslon – izdih. In spet.

5. Hkrati opravljajte le eno aktivnost in se ji v celoti posvetite. Ko hkrati opravljamo več aktivnosti, begamo sem in tja in se razpršimo na vse strani, pomeni, da smo prisotni povsod a hkrati nikjer. Na koncu dneva se počutimo, kot da smo bredli po sivini. Kako se torej vrnemo v zdaj ? Pospravite svoj »to do« seznam. Posvetite se le tistemu, kar je v tem trenutku nujno in pomembno. Le enemu naenkrat. Na polno in ne na pol.

Včasih smo tako razpeti med preteklost in prihodnost, da za vrnitev v sedanjost potrebujemo pomoč in vodenje , da razrešimo klopčič odlašanja in navajenosti življenja v sivini. Tudi s tem je vse ok.

Nagrada za življenje v sedanjosti je občutek živosti , občutek vseobsegajoče širine in smisla . Da bomo lahko enkrat nekoč, gledajoč nazaj, ponosno rekli: da, to je moje življenje. :)

Imate tudi vi težavo, na katero želite odgovor in nasvet? Pišite nam!

Brezplačni coaching in predstavitev

Aktiviraj samozavest in osebno moč

Fri, 20 Aug 2021 11:24:20 GMT

Strateški pregled življenja za krepitev samozavesti

Kako samozavestni ste na svoji življenjski poti? Na katerem področju življenja čutite, da bi lahko zaživeli polnejše in bolj samozavestno? Kdaj ste se nazadnje ustavili in naredili pregled nad svojim življenjem?

Na interaktivni delavnici AKTIVIRAJ SAMOZAVESTNO ŽIVLJENJE se bomo podali na pot raziskovanja po zemljevidu življenja. Delavnica je namenjena vsem, ki si želite zaživeti polnejše, izboljšati samopodobo ter se opremiti s preprostimi tehnikami za samozavestno življenje.

Na delavnici se z uporabo coaching tehnik, pogovora in tehnik somatike - utelešanja (praktičnih vaj) ukvarjamo s temo samozavesti.

OPIS DELAVNICE

Štiriurna delavnica je sestavljena iz treh sklopov, da stopimo na pot samoraziskovanja do globljega razumevanja sebe, podedovanih vzorcev, izzivov in notranjih konfliktov. S pomočjo vaj pustimo, da nam življenje spregovori in nas usmeri.

Prvi del delavnice nam pomaga razumeti našo življenjsko spiralo, pomembne prelomne točke, mejnike, izzive, konflikte in priložnosti. Občutke prepoznamo in jih ozavestimo. S praktičnimi vajami nato sprostimo napetost in začnemo z utelešanjem povezave uma, duha in fizičnega telesa. Šele ko naredimo pregled nad življenjem in ozavestimo vse dele sebe, ugotovimo, iz kje izvirajo naše težave ter kaj nas pravzaprav razburja, izziva in kaj točno želimo v svojem življenju še spremeniti.

V drugem delu delavnice se spoznamo s konceptom notranjega konflikta ter se naučimo prisluhniti aktivnemu in pasivnemu delu sebe. Ta tehnika nam ponudi svež uvid in nov pristop k reševanju notranjih in zunanjih konfliktov, za katere pogosto težko najdemo rešitve. Z nežnim gibanjem utelesimo celovitost naše razpršene pozornosti in spoznamo, da smo celostni, ne glede na občutke razdvojenosti v katere nas potiskajo življenjski izzivi.

V zadnjem, tretjem delu delavnice se bolj konkretno ukvarjamo z vprašanjem na katerih življenjskih področjih se čutimo dovolj samozavestne ter na katerih zaznamo še prostor za rast. Na podlagi samoraziskovanja nato ustvarimo konkreten akcijski načrt in se opremimo z oprijemljivimi napotki in vajami, kako uporabiti te tehnike, da v svoje življenje lažje prikličemo notranjo moč - samozavest.

Delavnica poteka v čudovitem ambientu pod Šmarjetno goro v zaupnem krogu voditeljic Vesne Selan in Mance Sternen in udeležencev.

kdaj: nedelja, 7. 11. 2021 od 15:30 do 19:30
kje: Šmarjetna gora, Kranj
cena: 40 €
prijave: vesna@intia.si

Kako osveživa najin odnos?

Fri, 23 Jul 2021 10:20:17 GMT

»Komaj sem čakala dopust, zdaj pa kaže, da bo cela polomija. S partnerjem se ali kregava ali pa je med nama mučna tišina. Na dan je prišlo tisto, kar sva doma pometala pod preprogo. Kaj pa zdaj? Želiva si, da nama uspe priti ven iz tega in da zdaj, ko sva skupaj, narediva nekaj za najin odnos.«

Ko si oba želita skupnega koraka naprej, najprej vsak zase poskrbita za svoje počutje in razpoloženje. Ko smo sami v sebi mirni, z občutkom, da smo ukoreninjeni v svojem središču, imamo precej več možnosti, da na polno in zavestno vstopimo v odnos s partnerjem.

Konflikti so zunanji izraz notranjih neskladij . Izrazijo se lahko kot glasen prepir ali kot tiho muljenje in ignoranca, kar je še posebej škodljivo za odnos. Hkrati pa je konflikt priložnost, ki vaju še bolj zbliža, saj osvetli sicer spregledane teme.

Kako torej izziv konfliktnega skupnega časa izkoristiti kot priložnost za večjo svežino in bližino?

1. Obnovita začetek vajine veze in okrepita občutek smisla . Najprej vsak sam s sabo , potem skupaj. »Zakaj sva prišla skupaj? Kaj je tisto, kar naju je privleklo skupaj? V čem je najin privlak? Kateri so najini močni skupni imenovalci? V čem je smisel in namen najinega odnosa? Zakaj želiva biti skupaj?«

2. Svoje misli, občutke, stališča in poglede izražajta z »jaz« sporočili . Na primer: »Ob tem kar slišim, se počutim prizadeto in žalostno.« »Veliko mi pomeni, če sva prijazna drug z drugim. Prosim, povej to na drug način.« »Jaz vidim to situacijo drugače. Mi lahko prisluhneš prosim?«

3. V konfliktu se vnaprej dogovorita za pravila »konstruktivnega konfliktnega pogovora«. Na primer: Žaljivke, zbadljivke, dajanje imen (npr. šefica, gospa-ki-ima-vedno-prav …): ni dovoljeno. Ko prvi govori, drugi posluša tako, da prvega gleda v oči. Ko prvi pove, drugi za njim ponovi, kar je slišal in preveri, če je to to, kar je prvi želel povedati.

4. Med »konstruktivnim konfliktnim pogovorom« se dotikajta . Ja, sprva zveni kot znanstvena fantastika, a vsi, ki so zmogli ta korak, poročajo o neverjetno blagodejnih učinkih. :)

Kvaliteta življenja je enaka kvaliteti odnosov. Tako kažejo mnoge raziskave o sreči in kvalitetnem življenju.

Vlagajte v kvaliteto! Splača se in vredno je. :)

Imate tudi vi težavo, na katero želite odgovor in nasvet? Pišite nam !

Brezplačni coaching in predstavitev

Kaj naredim, ko me popadejo skrbi?

Fri, 23 Jul 2021 08:51:24 GMT

»Te dni naj bi užival zasluženi dopust, a me kar naprej preganja tisto, kar preberem in vidim v poročilih. Tudi misli na službo nikakor ne znam izklopiti. Imate kak nasvet zame, kako naj obrnem stvari, da se bom v prostem času lahko sprostil?«

S skrbmi se lahko soočimo na več načinov. Ena možnost je, da jih namerno gojimo, se jim prepustimo in se skozi čas izčrpamo – kar ne zveni zelo privlačno. Druga pa je, da se jim posvetimo le toliko, da dojamemo njihovo sporočilo, ga upoštevamo, potem pa preusmerimo svojo pozornost

drugam – v tisto, kar je v naši moči, da spremenimo.

Pomembno je, da najprej poskrbite zase - da se dobro počutite v svoji koži , saj se pot do globoke sproščenosti začne v telesu in se širi v čustva in misli. Kako? Sledite tem 4 korakom:

1. Aktivirajte svoje telo. Vsaj eno do dve uri na dan se aktivno gibajte: hitra hoja, tek, hoja navkreber, plavanje … Izpostavite se vetru, soncu, dežju, preznojite se. Začutite svoje telo, privoščite mu veliko sveže bistre vode, lahke sočne žive hrane in krepčilnega spanca. Mnogi strahovi in skrbi se rodijo iz utrujenosti, zato je prvi korak k sproščenosti, da se globoko spočijete.

2. Pozornost usmerite na dihanje. Ko vas prežamejo slabe misli in težki občutki, se vzravnajte, vdihnite s trebušno prepono in štejte do pet, zadržite in štejte do tri, izdihnite in štejte do osem. Ponavljajte z zaprtimi očmi. Še posebej blagodejno je globoko dihanje v naravi – ob drevesu, v gozdu, ob reki, jezeru, morju … Občutite, kako svež zrak prodira skozi vaše nosnice in poživlja telo in duha. Tako najmočneje začutite moč sedanjega trenutka, tukaj in zdaj.

3. Občutite in zapišite, za kaj vse ste hvaležni. Kaj vzbuja hvaležnost v vašem srcu? Kaj je tisto, čemur se čudite, kaj vas navdušuje in razveseljuje? Česa si ne želite več jemati za samo po sebi umevno? Hvaležnost usmeri našo pozornost na tisto, kar je; hvaležnost raztopi strahove in razblini odvečne skrbi. Vsak večer, vsako jutro, minutka za hvaležnost.

4. Odložite telefon. Sporočila preglejte le enkrat na dan, v sredini dneva, sicer pa si oddahnite od novic in družabnih omrežij. Namesto ekrana si privoščite branje prave knjige, natisnjene na papirju – take, ki vas sprosti, razvedri in vas morda kaj novega nauči.

Vi ste tisti, ki izbirate, kaj vnašate v svoje telo in misli.

Naj bo prosti čas zares vaš , posvetite se vsemu, kar vas razveseljuje in napolnjuje z življenjsko energijo.

Imate tudi vi težavo, na katero želite odgovor in nasvet? Pišite nam !

Brezplačni coaching in predstavitev

5 nasvetov kako zajeti poletje z veliko žlico

Wed, 23 Jun 2021 10:26:28 GMT

Napolnimo se s soncem in zajemimo poletje z veliko žlico

»Poleti se napolni, da boš jeseni lahko zastavil na polno.« Da lahko živiš v visoki osebni učinkovitosti, potrebuješ počitek in regeneracijo. Poletni prosti čas je idealna priložnost, da se izklopiš in sprostiš, se napolniš z izpolnjujočimi doživetji, obiščeš kraje moči in se povežeš s sabo in bližnjimi ljudmi.

Velikokrat slišim vprašanje: »Kako naj iz poletja dobim čim več zase?« Zato sem zbrala pet načinov, kako lahko poletje zajameš z veliko žlico, se obnoviš, predihaš in globinsko spočiješ, poskrbiš zase in za svoje bližnje.

5 temeljev poletne regeneracije

1. Ustavi se in bodi »dovolj počasi«, da lahko doživiš sebe in svet skozi vse čute. Okušaj, vonjaj, poslušaj, glej, tipaj! Odkrij umetnost uživanja v mikroskopsko majhnih radostih. Študije namreč kažejo, da bolj ko izostrimo pozornost za prijetne podrobnosti, bolj barvito, izpolnjeno in smiselno doživljamo sebe in svoje življenje. Kresničke v visoki travi, žarki vzhajajočega sonca, soj lune, oblaki raznoraznih oblik, vonj in okus po svežih gozdnih jagodah...

2. Odpovej se tuhtanju in premlevanju slabih scenarijev. Kopičenje skrbi o prihodnosti in negovanje bolečine iz preteklosti ne vpliva dobro nate, zgolj šibi moč in načenja energijo. Dovolj premišljevanja! Vsiljive misli zapiši na papir, da se razbremeniš; predstavljaj si, da jih odpihne veter kot balone. Vdih, izdih, vdih, izdih – »vdih me osveži, izdihnem vse skrbi« - in se vživim v sedanji trenutek – tukaj in zdaj. Pomaga tudi profesionalni pogovor .

3. V prostih trenutkih si beleži vse svoje radosti, dobre misli in osebne zmage . Vprašaj se: »Kaj vse mi je od prejšnjega do tega poletja uspelo uresničiti? Kaj vse sem izkusil, kaj vse temnega in težkega, kar se mi je zgodilo, sem uspel premagati? Kaj so moja močna doživetja, ki me krepijo in vodijo naprej?«

4. Svoj prosti čas vzemi resno, kot da gre za največjo dragocenost. Skrbno načrtuj, kje, kako, s kom in v kakšnem vzdušju ga želiš preživeti. Najbolj koristno je, če si zastaviš cilj, kako v harmoniji s sabo ustvariš trenutke posebnega pomena. Izberi si tri aktivnosti, ki jih želiš početi, tri kraje, ki jih želiš obiskati, tri ljudi, s katerimi želiš biti v stiku in tri doživetja, ki jih želiš izkusiti.

5. Presenečaj ljudi okrog sebe : organiziraj večer presenečenja za partnerko ali ženo: s svečkami okrašen balkon in njena najljubša jed na krožniku, glasba, ki vaju popelje v začetek vajine veze, svež cvet in vajina vesela fotografija, natisnjena kot darilce – vse to okrepi odnos! Povabi na izlet družino in prijatelje, tja, kamor si že dolgo želiš, na piknik na jasi ob reki, kjer je čas za družabne igre, zvečer pa na sprehod z baklami … Domišljija ne pozna meja. :)

Privošči si nekaj lepega, nekaj, kar te sprošča, radosti in polni z veseljem do življenja – za vse dni!

Vesna

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Moč se skriva v tebi

Mon, 24 May 2021 15:14:29 GMT

Kako živeti v svoji polni moči, na polno in ne na pol? Z uvidi, aha trenutki in konkretnimi akcijami aktiviramo skrite rezerve. Kje v notranjih labirintih se zataknemo, kam usmerimo svojo pozornost, da se lahko premaknemo naprej?

Ko ustvarjam zgodbo življenja , mi močne, najtemnejše izkušnje, ki jih preobrazim v uvide, dajejo poriv naprej. Moč zajemam iz spoznanj, iz bližnjih odnosov, iz vseh plasti sebe in svoje zgodbe. Veliko stebrov je, ki me podpirajo, veliko spečih virov je v meni, ki jih lahko prebudim in se tako okrepim.

Ko živim zavestno in pogledam v notranji svet , moč aktiviram, spoznavam, jo zbezam ven. Ko pogledam tja, zažarim! Dobim elan, voljo, začutim MOČ! Poskrbim, da delam, kar me dviguje, in zažarim. Ob pravem času sem na pravem kraju. Zavestno izbiram, kaj vnašam vase, od hrane do novic in zato prevzamem odgovornost zase in za svoje življenje.

Kaj konkretno mi vliva moči? Notranji razmislek v tišini, stik z mojim notranjim bistvom, uspeha polni dogodki, ki sem jih v preteklosti zasidrala v svoj spomin. Čvrsto telo, pokončna drža, zravnan korak, jasna komunikacija, izpolnjujoči odnosi, dom! Izobrazba, znanja in spretnosti, red navzven in navznoter. Moji kraji moči! Delo na vrtu, košenje trave, sprehod po naravi, dobra knjiga, skodelica toplega čaja …

Ko pogledam nase z druge perspektive , celo v »slabem«, temnem, zoprnem najdem moč. Ozavestim čvrst temelj, sprejmem svojo moč, jo začutim, jo imam na priklic in o-polno-moč-ena grem v ustvarjanje močnega življenja. Mali koraki me vedno pripeljejo najdlje!

Narišem svoj notranji zemljevid in doživim uvid : kaj vse SEM že! Zdaj grem lahko dovolj počasi naprej, da s premislekom in vsemi čuti doživljam svoje trenutke vseh barv in odtenkov. Do sebe sem še bolj spoštljiva, še bolj se cenim, še bolj postanem cela. Ko sem cela, celovita, z vključenimi vsemi deli sebe, brez sramu in krivde, takrat sem najmočnejša. Takrat doživim svoj smisel in zaživim svojo polno moč. Hvaležna.

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Pogosta vprašanja in odgovori

Wed, 21 Apr 2021 10:54:20 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Zbrali smo vaša pogosta vprašanja in odgovorili nanje. Če vas zanima več, nam pišite .

Kaj sploh je coaching in kaj se tam dogaja?

Coaching je proces osebnega razvoja. Coach vodi proces, klient pa v vzdušju zaupanja in sodelovanja dela na svojih osebnih vsebinah.

Na začetku procesa naredimo strateški pregled življenja: osredotočeni smo na vire moči, izkušnje, kompetence, veščine, znanja in spretnosti. V osrednjem delu se ukvarjamo s temami glede na klientove potrebe in želje: kje želi napredovati, s čim se želi soočiti, kaj želi raziskati, kje želi pridobiti več jasnosti.

Cilj vsakega srečanja je, da klient pridobi uvid in spoznanje – razmislek s širše perspektive in drugega zornega kota, kar vodi v večjo mentalno osredotočenost, boljše razumevanje sebe, večjo pomirjenost, ustvarjalnost, večji občutek živosti in smisla.

Od srečanja do srečanja klient v praksi uresničuje namere, ki si jih zastavi v obliki akcijskih načrtov, coach pa ga pri tem spodbuja, usmerja in drži za besedo – v skladu z dogovorom.

Coach ni svetovalec ali terapevt.

Ob zaključku cikla dogovorjenega števila rednih tedenskih srečanj naredimo evalvacijo in določimo cilje za naslednji korak.

Katere vsebine obravnavamo?

- trening povezovalne komunikacije, preprečevanje in razreševanje konfliktov;

- krepitev motivacije;

- spoprijemanje s stresom, soočanje s perfekcionizmom, preprečevanje izgorelosti;

- delo na samozavesti in samopodobi;

- poklicne zagate in stiske – reševanje zapletenih situacij;

- mentalna in čustvena higiena;

- strategije sprejemanja odločitev;

- karkoli po vaši izbiri.

Komu je coaching namenjen?

Najpogosteje se za coaching odločajo posamezniki pred večjimi življenjskimi odločitvami kot so sprememba kariere, selitev, začetek ali zaključek osebnih odnosov, nove življenjske vloge, večje osebne dileme.

Skupna jim je želja po osebnem napredku, boljših odnosih, jasnejši komunikaciji, učinkovitejši organizaciji časa, polnejšem življenju.

V coaching pridejo ljudje različnih starosti, profilov in poklicev, še posebej veliko delamo z vodilnimi in vodstvenimi delavci.

Koliko srečanj priporočate?

Osnovni cikel obsega 12 rednih tedenskih srečanj, saj sta ritmičnost in rednost pogoj za doseganje rezultatov. Mnogi naši klienti s srečanji nadaljujejo, saj prepoznajo vrednost in smiselnost rednega dela na osebnih vsebinah.

Zakaj coaching na Inštitutu Intia?

Izkušnje kažejo, da je praksa, prežeta s sodobnim znanjem, formula za uspešno delo. Integrativni model coachinga in razvojno edukativna supervizija združuje teoretične koncepte s celostnim razumevanjem človeka.

Na Pedagoški fakulteti Vesna Selan kot asistentka sodelujem pri izvajanju podiplomskega študija supervizije in svetovanja. V mednarodnih coaching združenjih se v stiku z najnovejšimi spoznanji stalno izobražujem, prav tako sem vključena v lasten coaching in metasupervizijski proces, kar zagotavlja najvišjo raven strokovnosti in profesionalnosti.

Odlikuje me diploma iz prava, magisterij iz supervizije, veščine vodenj mediacij in potovanj – predvsem pa srčnost in strast do ustvarjalnega življenja.

Zaupajo nam organizacije, podjetja in posamezniki.

Kako lahko še sodelujemo?

O vsebinah s področja osebnega in strokovnega razvoja izvajamo predavanja, usposabljanja in izkustvene interaktivne delavnice. V sodelovanju s potovalno Agencijo Oskar pripravimo potovalni teambuilding ali celostno potovanje, kjer na potovalnem terenu treniramo učinkovito komuniciranje, voditeljske veščine, preprečevanje in razreševanje konfliktov. Možne teme so tudi krepitev samozavesti, spoprijemanje s stresom, strategije sprejemanja odločitev.

Skupinski ali individualni coaching?

Individualni coaching

Moč coachinga leži v individualnem pristopu, ki ob zavzetem delu klienta zagotavlja rezultat. Coach in klient se na začetku dogovorita o ciljih in procesu, potem pa jih klient uresničuje, coach pa ga pri tem vodi. Coach in klient soustvarita zaupno okolje. Proces se ustvarja in prilagaja klientu in poteku dogodkov. Zato so rezultati zagotovljeni, trajni in stabilni. Trajna naložba v boljše življenje.

Skupinski coaching

Skupinski pristop je oblika coachinga, kjer pod vodstvom coacha vsak udeleženec sam razrešuje svoje tematike. Coach sistematično vodi skozi področja življenja in z vprašanji in nalogami usmerja udeležence k spoznanjem ter skozi izvrševanje nalog in dogovorov vzpodbuja njihov aktivnost ter uresničevanje namenov v praksi. Udeleženec je deležen tudi skupinske dinamike in se v skupini prizadevnih lažje motivira ter navdihuje s spoznanji in uspehi soudeležencev.

Koučing ali coaching?

Koučing je poslovenjen zapis tuje besede, tako kot so nam priporočili na Inštitutu za slovenski jezik.

Coaching pa je izraz, ki se mednarodno uporablja in ga zaznajo tudi spletni iskalniki. Zato smo se odločili, da na spletni strani uporabimo ta zapis.

Od kod ime Intia?

Intia je sonce. V inkovski tradiciji so moč sonca imenovali Inti, Intia. Sonce je simbol življenja, svetlobe, notranje moči, ki nas vodi naprej v celostno izjemno življenje polno smisla in izpolnjenosti. Prav tako kot coaching in supervizija, ki ju izvajamo na Inštitutu Intia za osebni in strokovni razvoj.

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Potovanje vase - življenjska naložba z neprecenljivim donosom

Mon, 19 Apr 2021 22:00:25 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

»Človek ne potuje zaradi tistega, kar plača in ne more plačati tistega, zaradi česar potuje.«

Podobno kot pri potovanjih, je tudi v procesih coachinga in supervizije: na pot odidemo z ambicijo spoznati svet, vrnemo pa se s kopico spoznanj in znanj, ki nadgradijo in bistveno spremenijo kvaliteto našega življenja.

Prvi korak je naš iskren namen, da smo željni uresničiti svojo vizijo in cilje ter da smo pripravljeni narediti vse, kar je potrebno za korak naprej. Ko vstopimo na potovanje vase, se pustolovščina začne. Že eno samo spoznanje lahko neprecenljivo nadgradi naš vsakdan. Spoznanje, da sem za kvalitetne odnose odgovoren sam, lahko izboljša vse moje odnose do konca mojih dni. Na ta način živim predrugačeno življenje, neprimerljivo s prejšnjim, v katerem sem mislil, da so za moje odnose krivi drugi.

Že ena konkretna pretvorba omejujočega prepričanja v podporno lahko neprecenljivo nadgradi vaše življenje. Ko destruktivni čas za vsrkavanje slabih novic zamenjate za sprehod v naravi in ustvarjanje vaše lastne vizije, ste naredili vratolomni preskok. Ali ko slabe prehranske navade menjate za zdrave! Ali ko misel »ne zmorem« pretvorite v konkretno akcijo, kjer zmorete.

Na pot proti sebi in svojim pravim ciljem lahko odrinete sami s coachem ali pa v skupini. Individualni coaching je temeljit in globok proces, ukrojen na posameznika. Delamo pod strokovnim vodstvom. Zagotovljeni so trajni rezultati - nadgrajeno življenje z zastavljenimi cilji. Individualni proces ustvari aktivno vzdušje; klient je bolj vključen, odgovoren in motiviran za lastno nadgradnjo. Bolj ko sodeluje, več ko vloži in bolj ko se izpostavi, večji so rezultati. Za ceno štirih gum dobrega avtomobila.

Delo v skupini z namenom URESNIČIM SVOJ CILJ vas pelje skozi celovit proces, v katerem se najprej pripravimo in uredimo življenje, okrepimo svojo učinkovitost in razjasnimo odnose, potem pa se usmerimo k uresničitvi ciljev. Skupinski coaching izkorišča moč in podporo skupine; klientu daje diskretnost. Potrebno je več lastne motivacije in osebne moči. Skupinski coaching je običajno uvod v kasnejši individualni coaching na izbranem področju.

Trimesečni paket sistematičnega vodenja skozi spoznanja in transformacije ustvari pogoje za trajno in stabilno nadgradnjo vašega življenja. Skozi ta proces pridete na višjo raven razumevanja in bivanja. Starih težav ni več in lahko si zastavite nove cilje, še bližje vam. Coaching s tem postane neprecenljiva naložba v kvaliteto vašega življenja, saj je vsak vaš nadaljnji trenutek bogatejši.

Pišite nam ali nas pokličite: +386 30 713 969

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Coaching je metoda ZA ČLOVEKA

Mon, 19 Apr 2021 21:49:26 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Vključuje VSA znanja o človeku in njegovem delovanju, KI DELUJEJO. Coaching VAS jemlje celostno, v vseh vaših razsežnostih, od fizične preko čustvene in mentalne do dušne in duhovne. Stalno razvijajoča praksa vključuje dosežke in spoznanja moderne znanosti, modrecev in duhovnih mislecev – ki delujejo v konkretnem vsakdanjem življenju. Coaching izhaja iz človeka in se usmerja v človeka. Primeren je za vsakogar, saj ne vključuje ideologij, prepričanj in predsodkov.

Vaša pot naprej izhaja iz VAS in vašega trenutnega stanja. Potem vas sistematično usmerja proti želenemu cilju. Korak za korakom, po konkretnih področjih in s konkretnimi akcijami, s konkretnimi vmesnimi rezultati do končnega cilja.

Osvetljuje vse plasti in področja človeškega življenja. Sistematično skenira naše misli, čustva in delovanja in odkriva (ter ureja) nedorečenosti in sive cone, procese in misli, ki nam kradejo energijo, pozornost in čas.

Pod budnim očesom trenerja (coacha) VI SAMI korak za korakom spoznavate vaše življenje, čistite odnose, prepričanja in pozornosti, ki vas omejujejo in zavirajo. Tako sprostite energijo, čas in motivacijo za uresničitev VAŠIH PRAVIH ciljev. Ne tistih, ki so v vas prišli iz vašega okolja, ampak tistih, ki izvirajo prav iz VAS.

Z novo pridobljenimi viri v naslednjem koraku lahko dosežete cilje in želeni način življenja. Pri coachingu ni čudežev – gre za zavestno in sistematično delo, odkrivanje in nadgrajevanje sebe in vašega življenja, ozaveščanje nekoristnega in transformacije v koristno, opuščanje preživetega in ustvarjanje prostora za novo.

Vse to sproti in konkretno uresničujemo v praksi – korak za korakom menjamo naš življenjski način, v vsakodnevnem življenju opuščamo stare navade in vpeljujemo nove prakse, ki nas krepijo in bogatijo.

Zato so pri coachingu nadgradnje trajne in stabilne – saj jih podpira nadgrajen način življenja in pogleda na svet. Vaše zdravje podpira zdrav način življenja. Vaše preživetje in denar podpira učinkovit način življenja. Vašo ustvarjalnost podpira ustvarjalen način življenja. Vaše odlične odnose podpira ozaveščen način življenja. Vašo enkratnost podpira enkraten način življenja.

Vaši uresničeni življenjski cilji postanejo posledice vašega načina življenja. Zato je potrebno organizirati življenje tako, kot želite, da lahko uresničite to, kar si želite. Sprememba se zgodi sama po sebi, zgolj kot posledica vašega predrugačenega življenja.

Tako ste prišli na novo raven vašega bivanja. Zdaj je čas, da si zadate nov cilj in zgodba se nadaljuje. Kot naslednji krog, naprej po spirali osebnega razvoja. Bogato in razvojno, daleč v čudovito starost. Vizija, ki se jo splača živeti!

Se vidite v zgodbi nadgrajevanja svojega življenja?

Pišite nam ali nas pokličite na + 386 30 713 969

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Intia, coaching in Agencija Oskar

Mon, 12 Apr 2021 20:18:58 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Agencija Oskar je simbol za potovanja , iskrivo gibkost duha in telesa, ustvarjanje domiselnih zgodb in razvojne prebujenosti, da vedno znova preteklost nadgrajujemo s sedanjostjo, ozkost z novimi širinami in plitvost z novimi globinami. Ozaveščena živost in stalna nadgradnja včerajšnjega sebe – to je Življenje, ki ga je vredno živeti.

Coaching pa je neizčrpen vir vprašanj – ki nas usmerja v nove pozornosti, sooča z omejujočimi prepričanji, odpira nove razsežnosti, polni z navdihom, smislom in poslanstvom. To je naša moč, vitalnost, svojskost in neulovljivost.

V Agencijo Oskar sem spustil coaching na glavna vrata, ker je to že od prvega dne del naše narave. To ni zgolj tehnika, je način živahnega raziskovalnega življenja, ki vodi v ustvarjalno, izpolnjeno in vredno življenje. S coaching tehniko sem vas z našimi vodniki desetletja odpiral značilni drugačnosti naših dežel – z odgovori na vprašanja smo presegali sami sebe in leteli na skakalnicah naših potovanj.

Na poti k INTII. Intia je Sonce, simbol svobode, višjega nas , ki vidi dlje, ve več in sije, tudi ko na Zemlji pada dež. Intia je zdaj del skupne resničnosti, nova priložnost za nadgradnjo in razvoj vsakega med nami; za potovanje v domačem življenju .

Coaching človeku vdihuje polno legitimnost in kompetentnost. Človeka spoštuje kakršen je. Vsak od nas je pravi, zdrav, dovolj sposoben in pameten zase, da lahko naredi kar mora in želi; vsak lahko uresničuje svoje poslanstvo. Zdaj tudi v domačem življenju postavljamo vprašanja, odgovore nanje pa najde vsak sam. Kot na potovanjih z vprašanji trčimo na omejujoča prepričanja, nove razsežnosti in spoznanja pa odkriva vsak sam … Ključno postaja, da si znamo sami odgovoriti na vprašanja in stati za tem.

Kot potovanja, vas tudi coaching polni s samozaupanjem in močjo, saj z njim uresničujete konkretne cilje in dosegate želene rezultate. Hkrati vas vodi v spoznavanje sebe, uresničevanje lastne vizije, uresničenje vaše izjemnosti, svojskosti in različnosti, s katero ste na ta svet prišli bogatit življenje.

Preizkusite coaching našega Inštituta Intia . Kot ste nekoč preizkusili potovanja Agencije Oskar, se v njih spoznali ter postali sopotniki. Prijavite se na predstavitveno srečanje. Privoščite si vznemirljivo skupinsko avanturo – skupinski coaching. Ali pa se na pot odpravite individualno. Potem nam pišite in povejte – delite z nami izkušnjo in rezultate, povejte naprej.

Srečno pot vam želim, srečno domače potovanje po samem sebi.

Oskar

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Tri vprašanja za boljše življenje

Mon, 12 Apr 2021 19:56:44 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Želite nadgraditi svoje življenje? Za začetek si odgovorite na spodnja vprašanja.

1. Kaj želim uresničiti in doseči v naslednjih 3 mesecih?

Kaj konkretno je tisto, kjer se mi zaiskrijo oči? Katere talente imam, ki jih želim izraziti? Katere cilje želim doseči?

2. Čemu se s tem želim izogniti?

Je to morda občutek, da sem »zataknjen«, da sem obtičal v svojem starem okolju? Si ne želim vztrajati v obstoječem stanju svojega počutja, zdravja, odnosov, denarja, preživljanja časa? Kako se bom počutil, če bom obstal tu, kjer sem zdaj, še leto ali dve, pet, deset?

3. Kaj je moj prvi korak DANES?

Danes je treba začeti, če želiš jutri nadaljevati. Začeti je treba TAKOJ. Odlašanje je eden od največjih zapletov udobnega življenja. Začnem in potem se po malih korakih premikam naprej. To je pot do uspeha.

Ko razmišljate o zgornjih vprašanjih, naletite na oviro, se vam pred očmi pojavi bela stena in ne veste odgovorov? Ali pa so odgovori jasni, a ne veste kako naprej? Morda nimate dovolj moči in (samo) discipline za uresničitev? To je prava vstopna točka za coaching.

Prijavite se na brezplačni coaching in predstavitev

Pišite nam ali nas pokličite : +386 30 713 969

Za koga in zakaj coaching in supervizija?

Mon, 12 Apr 2021 19:49:24 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Kakšne koristi lahko dobim iz coachinga in kakšne iz supervizije?

Coaching je primeren za vas, če ste usmerjeni k akciji, če želite osmisliti svoje življenje z doseganjem rezultatov, ciljev in uresničevanjem svojih talentov. Ni primeren za ljudi s težavami v duševnem zdravju. V coachingu najprej zasujemo idejni načrt, iz njega izpeljemo akcijski načrt, ki mu sledimo z evalvacijo in korekcijo. Poudarek je na doseganju ciljev, rezultatov in uresničevanju svojih zamisli.

Tisti, ki so že zaključili svoj coaching proces, pravijo, da so s pomočjo coachinga prepoznali svojo osebno moč, jo okrepili, postali bolj učinkoviti in organizirani. Naučili so se bolje komunicirati, izražati sebe, svoje želje in potrebe, zato so začeli ustvarjati kvalitetnejše odnose, v katerih se bolje počutijo. Bistveno je, da lahkotneje dosegajo svoje cilje in čutijo več smisla v svojem življenju.

Coaching vam zato najbolj koristi takrat , ko potrebujete »življenjskega trenerja«, da hitreje in lažje pridete do uresničitve svojih ciljev in namer, do celostnega uspeha v življenju.

Kaj pa supervizija?

Supervizija je primerna za strokovnjake, ki intenzivno delajo z ljudmi; za time, organizacije, delovne skupine, ki želijo izboljšati svoje delovne procese, komunikacijo in odnose ter zmanjšati stres na delovnem mestu. V superviziji se razvijamo na strokovnem področju, prakso integriramo s teorijo in prihajamo do novih uvidov, spoznanj in ravnanj, tako da reflektiramo lastne izkušnje pri delu. Poudarek je na razvoju v profesionalni, službeni, strokovni sferi.

Tisti, ki so že zaključili svoj proces supervizije, pravijo, da je bila supervizija za njih ključna, ko so oblikovali lastno profesionalno identiteto. S pomočjo supervizije so izboljšali odnose in komunikacijo pri delu, okrepili svoje kompetence, etiko, integriteto in avtonomnost. Pri delu so zato postali bolj učinkoviti in bolj odporni na stres.

Supervizija vam zato najbolj koristi takrat , ko želite okrepiti učinkovitost pri delu, izboljšati organizacijo dela, komunikacijo in odnose pri delu.

Bi vam lahko coaching in supervizija koristila?

Kontaktirajte nas, dogovorimo se za brezplačno spoznavno srečanje .

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Kateri pristop je pravi zame? Coaching, supervizija, svetovanje ali terapija?

Mon, 12 Apr 2021 19:41:09 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Kaj so coaching, supervizija, svetovanje in terapija, in kaj mi lahko ponudijo?

Vse štiri metode so usmerjene v izboljševanje kvalitete življenja, katero med naštetimi izbrati za delo na sebi, pa je odvisno od vaših trenutnih želja po določenem cilju, energije, ki ste jo pripravljeni vložiti, izzivov, ki ste jih pripravljeni nasloviti in vaših osebnostnih lastnosti. Odgovornost strokovnjaka je, da oceni, če je res on tisti, ki vam lahko pomaga, oziroma če je pristop s katerim se ukvarja, pravi za vas.

Kako izbrati metodo oziroma katera je za vas najbolj primerna?

Coaching: se uporablja za usmerjanje posameznikov in skupin k akciji, k doseganju vidnih rezultatov, ciljev in predvsem pri spodbujanju uresničevanja osebnega potenciala in talentov. Coaching ni primeren za ljudi, ki se trenutno soočajo s težjimi preizkušnjami ali z intenzivnim stresom.

Supervizija : je primerna za strokovnjake, ki se na dnevni ravni ukvarjajo z vodenjem ljudi, kot tudi za time, organizacije, delovne skupine in druge organizirane skupine, ki stremijo k izboljšanju delovnih procesov, komunikacije ter odnosov. Prav tako je supervizija pomembna za zmanjševanje in obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Svetovanje: se uporablja za reševanje težav s področja lažjih do zmernih čustvenih izzivov in stisk ter za naslavljanje in obvladovanje stresa, pri večjih življenjskih spremembah, kjer ni potrebna poglobljena terapevtska obravnava, ampak za napredovanje zadošča usmeritev, napotek, nasvet ali pomoč pri samorefleksiji.

Terapija: se uporablja kot podpora in zdravljenje stanj po težkih življenjskih preizkušnjah in pri soočanju z velikimi življenjskimi spremembami, kot so smrt bližnje osebe, ločitev, in tudi stanjem, kot so depresija, tesnoba in podobno.

Kaj se dogaja v procesu dela na sebi z uporabo ene od naštetih metod?

Coaching : Usmerjeni smo v sedanjost s pogledom v prihodnost, razvijamo se na osebnem in strokovnem področju; idejni načrt uresničujemo z izvajanjem in evalviranjem akcijskega načrta.

Supervizija: Razvijamo se na strokovnem področju, teorijo integriramo v prakso in prihajamo do novih uvidov, spoznanj in ravnanj, tako da reflektiramo lastne izkušnje pri delu.

Svetovanje: Svetovalec pomaga usmeriti osebo k rešitvi, po tem, ko se oseba odloči, kaj je za njega prava odločitev in naslednji korak, ki bi lahko rešil izziv na čustvenem, mišljenjskem ali vedenjskem področju.

Terapija: Poudarek je na zviševanju kvalitete življenja preko razreševanja vzrokov notranjih stanj, razumevanja vplivov zgodnjih življenjskih izkušenj in iskanja funkcionalnih načinov delovanja in čustvovanja.

Kje je poudarek?

Coaching: na doseganju ciljev, rezultatov, uresničevanju svojih zamisli.

Supervizija : na razvoju v profesionalni, službeni, strokovni sferi.

Svetovanje: na iskanju prave rešitve trenutnih težav in izboljšanja življenjskih okoliščin.

Terapija: na doseganju nove ravni funkcionalnosti življenja; odvisno od modalitete terapije.

Kakšni so učinki metod?

Coaching: klient prepozna osebno moč, postane bolj organiziran, ustvarja kvalitetnejše odnose, bolje komunicira, lažje dosega svoje cilje, čuti več smisla in izpolnjenosti.

Supervizija: supervizant gradi svojo profesionalno identiteto, izboljša delovne odnose in komunikacijo, krepi kompetence, etiko, integriteto, odpornost na stres in avtonomnost.

Svetovanje: klient lažje razrešuje svoje izzive, saj ga svetovalec vodi, usmerja in svetuje.

Terapija: klient gre lažje skozi težke življenjske preizkušnje in se lažje sooča z velikimi življenjskimi spremembami. Gre za daljši in globlji proces, za korenite življenjske spremembe, na ravni delovanja živčnega sistema in telesa.

Kdaj mi katera metoda lahko koristi?

Coaching: k o potrebujem pomoč in podporo, da hitreje in lažje pridem do uresničitve svojih življenjskih ciljev.

Supervizija: ko želim okrepiti delovno učinkovitost, izboljšati organizacijo dela, komunikacijo in odnose pri delu.

Svetovanje: ko potrebujem jasno usmeritev, navodilo za korak naprej in hkrati potrebujem podporo od zunaj.

Terapija: ko čutim, da sam ne zmorem naprej in želim z globinsko razrešiti kompleksne vzroke za svoje težave.

Na Inštitutu Intia za osebni in strokovni razvoj izvajamo coaching in supervizijo .

Prijavite se na Predstavitev – spoznavno srečanje

Pišite nam ali nas pokličite +386 30 713 969

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Kaj lahko pričakujem od coacha Inštituta Intia?

Mon, 12 Apr 2021 18:58:07 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Coach Inštituta Intia:

Je strokovno usposobljen in izkušen , se stalno izobražuje in je tudi sam vključen v svoj coaching proces. Integrativni pristop pomeni celostni pogled na vas kot človeka z vseh vidikov. Osebni pristop pomeni poglobljenost v VAŠ položaj in cilje ter v stanja, v katerih se v prehodu nahajate.

Je osebnostno zrel, zaupljiv in spoštljiv , korektno opravlja svoje delo ter spoštuje etični kodeks in standarde Mednarodne zveze coachev (ICF). Spoštuje dostojanstvo in integriteto klienta. Sprejme vas take kot ste in vam omogoči, da se vam sprememba zgodi. Iz vloge nevtralnega opazovalca zrcali in preokvirja vaše misli, besede in dejanja, kar vas spodbudi za korak naprej. Ne dela namesto vas, ampak z vami.

Je vaš profesionalni prijatelj, da z njegovo pomočjo hitreje in lažje pridete do svojih ciljev. Vodi vas in spodbuja na poti do naslednje ravni osebnega in strokovnega razvoja. Coach je življenjski trener, vodnik skozi labirinte notranjega sveta, verjame v vašo notranjo moč in potenciale, vas podpira, posluša, razume, navdihuje, opogumlja. Tudi ko ne gre vse po načrtih, usmerja pozornost na vaše potenciale in vam pomaga, da uresničite sebe! Ustvari varno in zaupno okolje, kjer se lahko zgodi sprememba.

Je vaš zgled za spremembo! Poleg strokovnih imamo coachi Inštituta Intia tudi bogastvo lastnih življenjskih izkušenj v osebnih transformacijah, prebojih in uresničevanju lastnih ciljev in poslanstva. Tudi sami smo v stalnem procesu razvoja in spremembe, zato ima vsak izmed nas tudi svojega coacha. To nam daje legitimnost in razumevanje, kako se počutite v vlogi klienta, s čim vse se srečujete in kaj potrebujete za napredek.

Zastavili smo si najvišji nivo kvalitete – izjemnost. Pridite in nas preizkusite.

Prijavite se na brezplačni coaching in predstavitev

Pišite nam ali nas pokličite: +386 30 713 969

Je coaching prava stvar za VAS?

Mon, 12 Apr 2021 18:18:04 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Kdo je »kvalificiran coaching klient«, da je coaching njegova najboljša izbira?

• Zaveda se, da je on tisti, ki lahko spremeni svoje življenje. Pripravljen se je premakniti iz vloge žrtve v vlogo ustvarjalca svojega življenja. Dovoli si spreminjati, dovoli si uspeti.

• Ima vizijo boljšega (ali celo izjemnega) življenja , sluti ali ve, da je življenje lahko tudi veliko več od tega, kar trenutno je ali kar se »normalno« živi.

• Želi se razvijati na osebnem in/ali strokovnem področju , zato se je pripravljen prepustiti coachu, da ga vodi v nadgradnje. Sprejema korekten feedback (povratno informacijo) in jo vključi v nadgrajeno delovanje. Je učljiv, pripravljen sodelovati in soustvarjati zaupljiv odnos.

• Pripravljen je narediti, kar je potrebno za korak naprej. Je človek, ki gre v akcijo in se drži dogovorov. Ve, da je uspeh odvisen od njegovega delovanja. Skozi uspehe in neuspehe vztrajno hodi proti cilju.

V primeru razvite oblike depresije, tesnobe ali drugih težjih psihičnih težav in odvisnosti priporočamo terapevtski pristop.

Prijavite se na brezplačni coaching in predstavitev

Pišite nam ali nas pokličite: +386 30 713 969

Želite več smisla?

Tue, 06 Apr 2021 12:57:40 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Modre dobre misli za spodbudo osebnemu razvoju

Na poti po spirali osebnega in strokovnega razvoja so modre krepčilne misli kot smerokaz, kam v trenutkih šibkosti in negotovosti usmeriti svojo pozornost. Na potovanjih v več kot petindvajsetletni praksi potovalne Agencije Oskar se je izoblikoval snop uporabnih, življenjskih resnic, ki jih z veseljem uporabljam ne le pri vodenju potovanj, ampak tudi v procesih coachinga in supervizije. Imenovani so Oskarizmi – ščepci modrosti in dajejo izhodišča za razmislek, navdihujejo in vabijo k iskanju odgovorov na večna vprašanja. Gre za zgoščena vodila za naše smiselno življenje.

Kratke, zgoščene ideje ponujajo odgovore na vprašanja in iskanja, kajti »Življenje brez smisla je nesmiselno«. Namen Oskarizmov je, da nas spodbujajo, da se ustavimo ter razmislimo o tem, kar se nam dogaja. Oskarizmi zarežejo v naše doživljanje, ko nas potovanje razpira in daje pospešek pri spoznavanju samega sebe. Ko se ujamemo v brezčasju, nas potovalne modrosti vrnejo v sedanji trenutek. Ko smo v dilemi in ne vemo, kako naprej, ko se počutimo čudno ali smo nad življenjem kar tako godrnjavi – takrat je pravi trenutek, da se naslonimo na modro misel in z njo osvežimo svoj odnos ter naravnanost.

»Boljš’ da smo, kot da nismo« nam daje izhodiščno veselje do življenja, tudi ko so stvari videti najbolj brezupne. Ko hodimo za vodnikom po neznanem terenu in grejo stvari po svoje, se vedno lahko zasidramo v vzpodbudni misli: »Boljš da smo, kot da nismo«. Vodniku Agencije Oskar ta slogan piše na majici, z veselimi črkami, razprostrto čez cel hrbet. Napis se pozibava pred našimi očmi, ko uživamo v potovalnih prelestih, z njimi pronica v nas in nas navdušuje z življenjem. Kajti. »Potovanje (življenje) brez smisla je nesmiselno.«

»Danes je najlepši dan!« A spet? A res prav danes? Zakaj pa? Kaj ni bil že včeraj? Ah, ne, DANES je najlepši dan. Vsa moč je zgoščena v sedanjem trenutku, to je vse, kar imamo. In če je tukaj in zdaj vse, kar je, potem je to to. Občutimo globoko hvaležnost, da SMO in da lahko izkušamo življenje, kot nam je dano in kot ga soustvarjamo z ljudmi okrog nas. Kajti »Prihodnost je prazna množica.«

»Ni naključij. So le meje našega razumevanja.« . Vsako potovanje je drugačno, unikatno in izjemno. Na poteh (v življenju) se nam dogajajo mnoge reči, ene bolj posrečene od drugih. Največji pomen imajo naključja, za katera nimamo ključa, da bi jih razumeli. Se jih zato moramo bati? Ali razširimo naše razumevanje in najdemo ključ? Morda le kakšno prepričanje manj, izkušnja več.

»Sopotniki so največje potovalno bogastvo.« . Z nami delijo enkratno (življenjsko) izkušnjo. Skupaj smo v doživljanju, ko se v nas prebudi otrok ali ko bredemo čez ledeno reko, spimo na puščavskih sipinah in lezemo čez riževa polja. Tako skupaj soustvarjamo drugega in smo eden drugemu najpomembnejši poslušalci. Ker drugih ni. Zato še toliko bolj.

»Vedno je vsakdo na pravem potovanju.« je eden potovalnih (življenjskih) aksiomov. Trmasto se upremo vanj in ga glodamo, dokler za vsakega sopotnika ne izvemo, zakaj je najbolj prav tako, kot je, da je tudi on z nami na tem potovanju (življenju). Včasih je težko, a se splača razširjati preko lastnih meja. Nagrade pa so veličastne. Postanejo lahko naši najboljši prijatelji, ali pa vsaj učitelji, katerih pomen bomo prepoznali nekoliko kasneje.

»Smisel potovanja je skrit v domačem življenju.« Smisel potovanja (življenja) je skrit v medpotovalnem času. Potovalna razširjanja in prigode, poglabljanja in spoznanja, prigode in zgodbe – vse potovalno bogastvo je smiselno takrat, ko obogati domače življenje. S tem potovalno resničnost vključimo v domačo resničnost, se z njo nadgradimo in obogatimo vse okoli nas. Tako se potovalni strošek spremeni v naložbo v nadgrajeno življenje doma; investicija vase in v svoj osebni in strokovni razvoj se bogato povrne . To pa je pretežno, glavno, tisto, ki smo si ga v tem življenju izbrali, da naredimo to, kar smo si namenili.

Oskarizem lahko vržemo v zrak na družinskem kosilu, ga mimogrede omenimo prijateljici na klepetu ob kavi in gledamo, ali na poslovnem sestanku pri direktorju. In gledamo, kaj se zgodi.

Naj bodo Oskarizmi tudi del vašega domačega sveta. Naj vam prinesejo modrost, spodbudijo razmislek, vlijejo veselje in moč za korak naprej. To je tisto, kar si v coachingu in superviziji želimo – da bi skupaj naredili korak naprej, vsak dan. »Ko je vizija jasna, ostane le še užitek na poti.«

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Kaj imajo skupnega coaching, supervizija in potovanja?

Mon, 05 Apr 2021 15:20:19 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

ŽIVETI = POTOVATI

Ko potujem, se znajdem v potovalnem ritmu in v hitro menjajočem se prostoru , ki sta povsem drugačna od domačega. Pozornost namenjam prepoznavanju podobnosti in razlik med sabo, sopotniki in domačini, ki jih srečujem v gostujoči deželi.

Ko se soočam z drugačnostjo, trčim v mišljenjske in čutenjske vzorce drugih civilizacij, kar je odlična priložnost, da se sprašujem o svojih prepričanjih in predsodkih, skozi katera gledam v svet. V stiku z drugačnostjo prevrednotim svoje vrednote in pod vprašaj postavim predpostavke, na katerih temelji vsakdanje domače življenje. To se zgodi tudi v procesu coachinga in supervizije.

Dostopni mi postanejo ključi, ki odpirajo vrata , za katerimi se skrivajo nove pokrajine notranjega sveta. Obdana s sopotniki, nisem sama v labirintu soočanja z drugačnostjo. Povezana sem v močno pleme, ki mi daje občutek varnosti in zaupanja, da se lahko prepustim raziskovanju drugačnosti in vzporednih resničnosti. Prav tako kot v skupini coachinga ali supervizije !

ZAVEDANJE MINLJIVOSTI

Že ko se odpravim od doma, začutim minljivost. Soočim se z dokončnostjo odhoda. Pred odhodom želim postoriti vse najnujnejše, morda bližnjim izrečem besede, ki jih sicer ne bi in najrajši zaključim svoje nedokončane zadeve. Priprava na potovanje me drami in budi, v meni vzbuja vzneseno pričakovanje; povratek domov pa je kot novo rojstvo, nov začetek, ki mi daje priložnost, da potovalne izkušnje in spoznanja prelijem v predrugačeno resničnost. Coaching in supervizija pa mi dajeta prostor in čas, da se doma soočam sama s sabo in svojimi ključnimi vsebinami.

Na potovanju se nahajam le v sedanjem trenutku. Pot zavedanja minljivosti me vodi v neznano, nepredvidljivo, nedoživeto. Izkušnja potovalne minljivosti usmerja mojo pozornost na tukaj in zdaj. V vsakem procesu supervizije in c oachinga se učim biti polno prisotna, budna in v svojem središču prav tako kot pri potovanjih.

POTOVALNA STRAST IN SLAST

Potovanja me osvežijo, ko začutim slast in strast potovalnih prelesti: spoznavam, raziskujem, osvajam, doživljam. Potovanja so izpolnjujoča, saj mi dajo možnost in priložnost, da se odmaknem od znanega, udobnega, ustaljenega, predvidljivega in domačega. Dajo mi krila, da poletim v jati sopotnikov, da pridem v stik s skritimi deli sebe. Dajejo mi zagon, da še bolj v polnosti doživljam moč sedanjega trenutka in da ozaveščam svoje potenciale in namen življenja na tem planetu. Vas spominja na c oaching in supervizijo?

Ko potujem, letim na potovalni skakalnici in se obenem plast za plastjo potapljam globlje v svoje bitje. Ko se vrnem domov, je kot da bi pristala v toplem gnezdu, od koder lahko uresničujem spoznanja in jih prevajam v novo raven ozaveščenega življenja. Po spirali osebnega razvoja!!!

STIK S SABO

Obogatena s potovalnimi spoznanji imam več moči, da sprejmem življenje tako kot je. Potovanje namreč postavi pod vprašaj samoumevnosti, prevetri zatohle kotičke notranjega sveta.

Še več, umetnost potovanja je kot umetnost pospravljanja: izostri čute, kaj v življenju želim ohraniti in česa ne. Na novo začutim in prepoznam, čemu je smiselno namenjati pozornost in posvečati čas.

Kar sama vznikajo ključna vprašanja: Kaj me napolnjuje z veseljem, kaj mi prižiga iskrice v očeh? Kaj je tisto, kar me podpira, kaj me ruši? Kaj me napolnjuje, kaj me prazni? Kje usahnem in kje zažarim? V procesih osebnega in strokovnega razvoja so prava vprašanja ključna!

SOUSTVARJANJE

Potovanje je so-ustvarjanje potovalne zgodbe, ki je vedno znova unikatna, posebna in neprimerljiva. Na potovanju zlahka pokukam v skrite kotičke sebe, kjer sem shranila nerazrešene zgodbe. Pregledam jih, prediham, ločim seme od plevela in naredim prostor za ustvarjanje novega poglavja svoje osebne zgodbe. Ta isti namen zasledujeta supervizija in coaching. Ozaveščamo! Skupaj smo močnejši!

ČAROBNOST

Potovanja so intimna človeška izkušnja, čisto moja, osebna, globoka. Razpirajo me v najbolj nežnih plasteh. Prenovljena vstopim v domačo resničnost in svoj nov sijaj negujem in obnavljam, ko vnašam v življenje nove kvalitete, ki so se mi na potovanju vtisnile v srce.

PREBUJENJE

Potovanje me prebudi in spodbudi, da zaživim iz radosti, miru, namena in smisla, namesto iz strahov, tesnobe, jeze, občutkov krivde, prisile in dolžnosti. V polnosti začutim igrivost, iskrivost in živost. Zato postajam vse bolj gibka, spontana in gibljiva. Še več, potovanja me navdihujejo, obnavljajo vitalnost in moč. Zveni znano?!?

KAJ PA ZDAJ?

Kitajski pregovor pravi, da je najboljše zdravilo proti smrti Življenje! Življenje v potovanju, dodajam.

Skupaj naredimo korak naprej, proti celovitosti in ŽIVOSTI! Dobrodošli, veselim se vas!

Vesna Selan

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Zakaj imam rada coaching?

Fri, 02 Apr 2021 15:33:48 GMT

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Sem coachinja in pomagam vam narediti korak naprej. Imam pa tudi svojega coacha, ki pomaga meni. Vsaj enkrat tedensko se dobim z njim in v zaupnem profesionalnem odnosu razgrnem lastna vprašanja in odgovore, razvojne dileme in želje, porajajoče probleme in zamisli.

Začne se z uvodnim pogovorom, čvrsto usmerjenim v cilj – kaj želim doseči danes. Včasih to ni preprosto, saj iz dnevnega meteža misli težje izluščim bistvo. Z nekaj dobro usmerjenimi vprašanji pa me coach hitro pripelje do tega, kaj je v tem trenutku najbolj zrelo za korak naprej.

Z nekaj dodatnimi vprašanji coach preveri , ali je to res tisto, kar želim razčistiti, doseči ali preseči. Z vprašanji me pripelje do razumevanja, kako je doseganje PRAV TEGA CILJA zame ključno za vidno nadgradnjo mojega življenja. Tako pridem do razumevanja, da sem pripravljena zbrati vso potrebno moč in pozornost, s katero postanem še boljša verzija sebe.

Všeč mi je, ker do odgovorov prihajam sama, glede na moje razumevanje sebe in sveta , coach pa me s spretnim usmerjanjem vodi do lastnih zaključkov, ki gradijo mojo samozavest – SAMA lahko pridem do pravih ciljev in sama lahko zberem MOČ za njihovo doseganje! Čutim se aktivno, zdravo, sposobno, motivirano in prebujeno.

Potem vstopim v del coaching procesa, kjer raziskujem ideje – z občutkom varnosti, hkrati vznemirjena in motivirana, saj poznam in čutim svoj ZAKAJ! Sprostim se in se prepustim vodenju coacha, ki z vprašanji usmerja mojo pozornost v tudi najbolj skrite kotičke moje notranjosti, ki jih sama nikoli ne bi obiskala; a tam tičijo tisti odgovori, do katerih sama ne morem tako zlahka. Vem, bolj ko se prepustim in poslušam s srcem, večji bo učinek in boljši bo rezultat.

Čutim, kako se vprašanja usmerjajo v moje slepe pege in sence, ki jih sama najraje zaobidem. Coacheva vprašanja pa z razumevajočo vztrajnostjo vrtajo in me vodijo v prav te, še neodkrite temine. Sama odgovarjam, osvetljujem, odkrivam lastne skrivnostne kotičke, odkrivam omejujoča prepričanja, ki me odvračajo od uresničevanja ciljev in radosti, ki jih želim živeti. Kljub temu, da se soočam s sabo, se počutim sprejeto, spoštovano in varno.

Zdaj prihajam do novih idej in rešitev, ki so bile prej zame nevidne. Prvi strahovi in nelagodja se vse bolj umikajo navdušenju nad novimi pogledi in potenciali v konkretnem življenju. Spomnim se, kako sem se najprej boleče dotaknila svoje težave. Potem me je navdušila možnost nove rešitve in priložnosti, ki so se odprle. S podporo coacha sem zbrala dovolj notranje moči, da sem novo idejo uresničila v vsakodnevnem življenju. To je tisto kar šteje! To je tisto, kar si želim tudi za svoje kliente!

V uresničevanju zamisli in doseganju ciljev se namreč prava zgodba šele začenja. Spoznanje samo je sicer velik uspeh, a smisel je dosežen le, če ga zaživiš v dnevnem vsakdanu. Zamisel dobrih odnosov uresničiš z dobrimi odnosi, ki jih živiš. Zamisel boljše kondicije in manj kilogramih uresničiš s konkretnimi rezultati – da si bolj formi in fit! Zamisel po večji učinkovitosti in več denarja uresničiš z več denarja na svojem računu. In željo po bolj urejenem življenju uresničiš prav redom, v katerem živiš.

Tu je glavni, osrednji del coaching procesa – akcija in uresničevanje! Uresničiti novo idejo, boljši odnos, dobro kondicijo in želeno težo, želeni denar … Tu se srečamo sami s seboj, z našimi starimi navadami in vedenji in tudi če točno vemo, kaj želimo, do tega ne moremo priti sami.

Zato je v fazi aktivnega uresničevanja ciljev coach še posebej neprecenljiv. Vodi me (in pri tem tudi pomaga), da skupaj ustvariva vizijo procesa, skozi katerega bova idejo uresničila v praksi. Zastaviva prvi korak, ki ga storim v tej smeri. Prvi korak sproži posledico, ki jo nadaljujem v drugi korak … Vem, da coachu lahko zaupam: on me sledi, mi je na voljo in mi pomaga – da idejo in CILJ URESNIČIM! O fazi aktivnega uresničevanja ciljev bom še pisala in govorila, saj je neizčrpna vsebina zgodb opolnomočenja, ki nam vdihujejo smisel in upanje , moč in poslanstvo.

Vem, da brez coacha mnogih težav v življenju ne bi mogla rešiti, se »odtakniti« iz svojih zataknjenosti in mnogo ciljev ne bi uresničila. Vsekakor bi za realizacijo porabila veliko več časa, če bi se jih lotila brez coachevega vodenja in podpore.

Z vsako uresničitvijo cilja in zamisli moje življenje postane neprecenljivo nadgrajeno , saj ko razrešim zaplet v kateremkoli izmed svojih odnosov, ga potem živim harmonično v vsakem nadaljnjem trenutku. Kar me je prej rušilo, me zdaj bogati. Kar me je prej zaposlovalo, kradlo moj čas, energijo in pozornost, me zdaj sprošča v nov napredek.

Sem coach in imam svojega coacha . Moj osebni in strokovni razvoj je postal del mojega življenja, postala sem vse bolj gibljiva ter vse lažje sproščam to, kar mi na poti ne služi. Tako lahko še bolj pomagam svojim klientom, da nadgradijo svoje življenje. Z lastnim raziskovanjem, kateri mehanizmi, vzvodi in strategije mi dajejo moč za naslednji korak, odkrivam tudi poti drugih do cilja. Da se nadgradnja zgodi in OBSTANE, kot nov gradnik v ustvarjanju življenja.

Delam to, kar živim. In živim to, kar delam.

Iz srca vam privoščim, da se to zgodi tudi vam.

Vesna Selan

Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

PAKET: Uresniči svoj cilj

Thu, 01 Apr 2021 20:41:07 GMT

1 mesec, skupinsko, online

Uresničevanje ciljev je veščina in posledica pravilnega načina življenja, v katerem si ustvarimo dovolj časa, energije in motivacije, da nas uresničevanje ciljev osrečuje in bogati.

Uresničevanje cilja dosežemo z ozaveščanjem, pravilno pozornostjo, nadomeščanjem omejujočih prepričan s tistimi, ki nam pomagajo in nas v odnosih podpirajo.

Vsebina / cilji:

Opredeli cilj – kam me vleče srce? Kje so moje sanje?
Ustvari načrt akcije, ki vodi do cilja.
Poišči čas, energijo in pozornost za uresničitev.
Sistematično uresničuj cilj s sledenjem akcijskemu načrtu.
Preskakuj prepreke na poti do cilja.
Okrepi občutek smiselnosti, zadovoljstva, ponosa.
Samozavestno dosežem zastavljeni cilj. ZMAGA!
Samozavestno življenje.
Paket je primeren tudi za podjetja, organizacije in time.

Trajanje:

1 mesec
4 tedenska srečanja po uro in pol – aktivna diskretna udeležba
vodeno delo med srečanji

Skupinsko online na platformi Zoom.

Cena: 145 eur

BONUS: enodnevna delavnica Aktiviraj notranjo moč.

Prodajni pogoji:

Splošni pogoji so sestavni del pogodbe.
Plačilni pogoji: v celoti ob sklenitvi pogodbe.

Oglejte si še:

Prijavite se:

Več:

Pogosta vprašanja in odgovori

PAKET: Prebudi iskrico v (partnerskem) odnosu

Thu, 01 Apr 2021 20:09:14 GMT

1 mesec, skupinsko, online

Kvalitetni odnosi in komunikacija osrečujejo in ustvarjajo motivacijo, dovolj časa in energije za uresničevanje ciljev in kvalitetnega življenja.

Kvalitetne odnose dosežemo z ozaveščanjem, pravilno pozornostjo, nadomeščanjem omejujočih prepričanj s tistimi, ki nam pomagajo in nas v odnosih podpirajo.

Vsebina / cilji:

Izboljšaj odnos s sabo – prepoznaj prioritete.
Pomiri konfliktne dele sebe in jih usmeri v skladno delovanje.
Prepoznaj in jasno izražaj sebe, svoje potrebe in želje.
Izboljšaj odnos s partnerjem, starši, otroki, sodelavci.
Učinkovito komuniciraj.
Samozavestno soustvarjaj kvalitetne odnose kot bogastvo življenja.
Paket je primeren tudi za podjetja, organizacije in time.

Trajanje:

1 mesec.
4 tedenska srečanja po uro in pol – aktivna diskretna udeležba.
vodeno delo med srečanji.

Skupinsko online na platformi Zoom:

ob sredah ob 11:00 – 12:30 ali
ob sredah ob 19:00 – 20:30.

Cena: 165 eur.

BONUS: enodnevna delavnica Aktiviraj notranjo moč (v vrednosti 63 eur).

Začetek: 6. oktober 2021.

Prodajni pogoji:

Splošni pogoji so sestavni del pogodbe.
Plačilni pogoji: v celoti ob prijavi.

Oglejte si še:

Prijavite se:

Več:

Pogosta vprašanja in odgovori

PAKET: Postani učinkovit

Thu, 01 Apr 2021 18:50:07 GMT

1 mesec, skupinsko, online

Večja urejenost in učinkovitost življenja ustvari dovolj časa, energije in motivacije za uresničevanje ciljev in kvalitetnega življenja.

Večjo učinkovitost dosežemo z ozaveščanjem, prerazporeditvijo aktivnosti, organizacijo misli in delovanja, dokončevanjem in opuščanjem, vpeljevanjem učinkovitih navad.

Vsebina / cilji:

Okrepi osebno in profesionalno učinkovitost.
Usmeri se v tisto, kar je pomembno.
Organiziraj življenje po prioritetah.
Očisti zaostanke in nedokončane stvari.
Sprosti energijo, pozornost in čas za pomembno.
Samozavestno zaživi učinkovito življenje z dovolj časa in energije.
Paket je primeren tudi za podjetja, organizacije in time.

Trajanje:

en mesec.
4 tedenska srečanja po uro in pol – aktivna diskretna udeležba.
vodeno delo med srečanji.

Skupinsko online na platformi Zoom:

ob sredah ob 11:00 – 12:30 ali
ob sredah ob 19:00 – 20:30.

Cena: 165 eur

BONUS: enodnevna delavnica Aktiviraj notranjo moč (v vrednosti 63 eur)

Začetek: 8. september, 1. december 2021.

Prodajni pogoji:

Splošni pogoji so sestavni del pogodbe.
Plačilni pogoji: v celoti ob prijavi.

Oglejte si še:

Prijavite se:

Več:

Pogosta vprašanja in odgovori

PAKET: Samozavestno življenje

Thu, 01 Apr 2021 16:57:19 GMT

3 mesece, skupinsko, online

Samozavestno živimo, ko smo učinkoviti, imamo urejene odnose in znamo dosegati zastavljene cilje.

Večja učinkovitost nam sprošča čas in energijo ter povečuje motivacijo. Kvalitetni odnosi in komunikacija nas osmišljajo in osrečujejo življenje. Oboje je osnova za uresničevanje naših ciljev in sanj, ki nam vdihuje samozavest in nas uresničuje.

Vsebina / cilji:

Modul 1: Postani učinkovit, 1 mesec

Okrepi osebno in profesionalno učinkovitost.
Usmeri se v tisto, kar je pomembno.
Organiziraj življenje po prioritetah.
Očisti zaostanke in nedokončane stvari.
Sprosti energijo, pozornost in čas za pomembno.
Samozavestno zaživi učinkovito življenje z dovolj časa in energije.
Paket je primeren tudi za podjetja, organizacije in time.

Modul 2: Prebudi iskrico v (partnerskem) odnosu

Izboljšaj odnos s sabo - prepoznaj prioritete.
Pomiri konfliktne dele sebe in jih usmeri v skupno delovanje.
Prepoznaj in jasno izražaj sebe, svoje potrebe in želje.
Izboljšaj odnos s partnerjem, starši, otroki, sodelavci.
Učinkovito komuniciraj.
Samozavestno soustvarjaj kvalitetne odnose kot bogastvu življenja.
Paket je primeren tudi za podjetja, organizacije in time.

Modul 3: Uresniči svoj cilj

Opredeli cilj – kam me vleče srce? Kje so moje sanje?
Ustvari načrt akcije, ki vodi do cilja.
Poišči čas, energijo in pozornost za uresničitev.
Sistematično uresničuj cilj s sledenjem akcijskemu načrtu.
Preskakuj prepreke na poti do cilja.
Okrepi občutek smiselnosti, zadovoljstva, ponosa.
Samozavestno dosežem zastavljeni cilj. ZMAGA!
Samozavestno življenje.
Paket je primeren tudi za podjetja, organizacije in time.

Trajanje:

tri mesece
12 tedenskih srečanj po uro in pol – aktivna diskretna udeležba
vodeno delo med srečanji

Skupinsko online na platformi Zoom:

ob sredah ob 11:00 - 12:30 ali
ob sredah ob 19:00 - 20:30

Cena: 360 eur

BONUS: enodnevna delavnica Aktiviraj notranjo moč (v vrednosti 63 eur)

Začetek: 8. september, 6. oktober, 3. november, 1. december 2021.

Prodajni pogoji:

Splošni pogoji so sestavni del pogodbe.
Plačilni pogoji: v celoti ob sklenitvi pogodbe, ali v treh mesečnih obrokih.
Garancija na zadovoljstvo: možnost odstopa po 1 mesecu (plačilo cene enomesečnega paketa).

Oglejte si še:

Prijavite se:

Več:

Pogosta vprašanja in odgovori