Kateri pristop je pravi zame? Coaching, supervizija, svetovanje ali terapija?
vesna@intia.si
Kaj so coaching, supervizija, svetovanje in terapija, in kaj mi lahko ponudijo?
Vse štiri metode so usmerjene v izboljševanje kvalitete življenja, katero med naštetimi izbrati za delo na sebi, pa je odvisno od vaših trenutnih želja po določenem cilju, energije, ki ste jo pripravljeni vložiti, izzivov, ki ste jih pripravljeni nasloviti in vaših osebnostnih lastnosti. Odgovornost strokovnjaka je, da oceni, če je res on tisti, ki vam lahko pomaga, oziroma če je pristop s katerim se ukvarja, pravi za vas.
Kako izbrati metodo oziroma katera je za vas najbolj primerna?
Coaching: se uporablja za usmerjanje posameznikov in skupin k akciji, k doseganju vidnih rezultatov, ciljev in predvsem pri spodbujanju uresničevanja osebnega potenciala in talentov. Coaching ni primeren za ljudi, ki se trenutno soočajo s težjimi preizkušnjami ali z intenzivnim stresom.
Supervizija: je primerna za strokovnjake, ki se na dnevni ravni ukvarjajo z vodenjem ljudi, kot tudi za time, organizacije, delovne skupine in druge organizirane skupine, ki stremijo k izboljšanju delovnih procesov, komunikacije ter odnosov. Prav tako je supervizija pomembna za zmanjševanje in obvladovanje stresa na delovnem mestu.
Svetovanje: se uporablja za reševanje težav s področja lažjih do zmernih čustvenih izzivov in stisk ter za naslavljanje in obvladovanje stresa, pri večjih življenjskih spremembah, kjer ni potrebna poglobljena terapevtska obravnava, ampak za napredovanje zadošča usmeritev, napotek, nasvet ali pomoč pri samorefleksiji.
Terapija: se uporablja kot podpora in zdravljenje stanj po težkih življenjskih preizkušnjah in pri soočanju z velikimi življenjskimi spremembami, kot so smrt bližnje osebe, ločitev, in tudi stanjem, kot so depresija, tesnoba in podobno.
Kaj se dogaja v procesu dela na sebi z uporabo ene od naštetih metod?
Coaching: Usmerjeni smo v sedanjost s pogledom v prihodnost, razvijamo se na osebnem in strokovnem področju; idejni načrt uresničujemo z izvajanjem in evalviranjem akcijskega načrta.
Supervizija:
Razvijamo se na strokovnem področju, teorijo integriramo v prakso in prihajamo do novih uvidov, spoznanj in ravnanj, tako da reflektiramo lastne izkušnje pri delu.
Svetovanje: Svetovalec pomaga usmeriti osebo k rešitvi, po tem, ko se oseba odloči, kaj je za njega prava odločitev in naslednji korak, ki bi lahko rešil izziv na čustvenem, mišljenjskem ali vedenjskem področju.
Terapija:
Poudarek je na zviševanju kvalitete življenja preko razreševanja vzrokov notranjih stanj, razumevanja vplivov zgodnjih življenjskih izkušenj in iskanja funkcionalnih načinov delovanja in čustvovanja.
Kje je poudarek?
Coaching: na doseganju ciljev, rezultatov, uresničevanju svojih zamisli.
Supervizija: na razvoju v profesionalni, službeni, strokovni sferi.
Svetovanje: na iskanju prave rešitve trenutnih težav in izboljšanja življenjskih okoliščin.
Terapija: na doseganju nove ravni funkcionalnosti življenja; odvisno od modalitete terapije.
Kakšni so učinki metod?
Coaching:
klient prepozna osebno moč, postane bolj organiziran, ustvarja kvalitetnejše odnose, bolje komunicira, lažje dosega svoje cilje, čuti več smisla in izpolnjenosti.
Supervizija: supervizant gradi svojo profesionalno identiteto, izboljša delovne odnose in komunikacijo, krepi kompetence, etiko, integriteto, odpornost na stres in avtonomnost.
Svetovanje: klient lažje razrešuje svoje izzive, saj ga svetovalec vodi, usmerja in svetuje.
Terapija: klient gre lažje skozi težke življenjske preizkušnje in se lažje sooča z velikimi življenjskimi spremembami. Gre za daljši in globlji proces, za korenite življenjske spremembe, na ravni delovanja živčnega sistema in telesa.
Kdaj mi katera metoda lahko koristi?
Coaching:
ko potrebujem pomoč in podporo, da hitreje in lažje pridem do uresničitve svojih življenjskih ciljev.
Supervizija: ko želim okrepiti delovno učinkovitost, izboljšati organizacijo dela, komunikacijo in odnose pri delu.
Svetovanje: ko potrebujem jasno usmeritev, navodilo za korak naprej in hkrati potrebujem podporo od zunaj.
Terapija: ko čutim, da sam ne zmorem naprej in želim z globinsko razrešiti kompleksne vzroke za svoje težave.
Na Inštitutu Intia za osebni in strokovni razvoj izvajamo coaching
in supervizijo.
Prijavite se na Predstavitev – spoznavno srečanje
Pišite nam ali nas pokličite +386 30 713 969

Si predstavljate, da pripotujete na svojo sanjsko destinacijo in potem … zbolite? Namesto raziskovanja ulic, pokrajin in okusov ležite v hotelski sobi in upate, da bo »jutri že bolje«. Ojoj. Kakšna škoda časa, energije in denarja! Zato se je na potovanje smiselno pravočasno pripraviti in poskrbeti za fizično kondicijo in zdravje, saj ima telo na poti precej več dela, kot ga ima doma. Pogosti izgovori - in zakaj ne zdržijo »Saj sem čisto v redu.« Res? Z lahkoto prehodite 15.000 do 20.000 korakov na dan, več dni zapored, pogosto po neravnem terenu, v vročini ali vlagi? »Vedno grem na pot direktno iz pisarne, utrujen in neprespan, pa je bilo do zdaj vse ok.« Do zdaj. Telo ima precej dober spomin in še boljši števec. Enkrat reče: dovolj. »Če zbolim, bom vsaj spoznal njihov zdravstveni sistem.« Se šalite? Zamudili boste tisto, zaradi česar ste sploh šli na pot! Kako veste, da ste se dobro pripravili? Telo sodeluje z našimi načrti: telo zdrži dodatne napore brez večjih uporov, večurna hoja ne pomeni večdnevne utrujenosti, prebava ne protestira ob vsaki spremembi, jutra se začnejo s polno energijo. Konkretno: zmoreš več ur hoje po ravnem in navkreber, redno piješ vodo (po možnosti se hidriraš z rahlo osoljeno limonado), prehrana vključuje dovolj beljakovin in zelenjave, sladkor ni glavni vir energije, spanec ni luksuz, ampak temelj, zbujaš se spočit. Zakaj se priprava splača? Na potovanju narediš tudi do 2-krat več korakov kot doma. Telo to zazna že prvi dan. Dehidracija je eden glavnih razlogov za utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo na poti. Ne, to ni »jet lag«, pogosto je žeja. Imunski sistem slabše deluje ob pomanjkanju spanca. Spanje pred potovanjem je cenejše od zdravil na destinaciji. Več hoje = večja poraba mineralov. Če jih ne nadomestiš, telo upočasni tempo. Stres in navdušenje porabljata energijo. Tudi pozitivno vznemirjenje je fizični napor. Kondicija vpliva na razpoloženje. Bolj utrujeno telo pomeni manj potrpljenja in manj dobre volje. Najlepši trenutki na potovanju se zgodijo takrat, ko nisi na robu moči. Kdaj začeti s pripravo? Najbolje kar takoj. Skrb za telo ni projekt »tik pred odhodom«. Postane naj življenjska prioriteta, saj je predpostavka za vse dejavnosti, ne le zgolj za potovanje. Brez telesa življenje na Zemlji ni mogoče. S čvrstim, močnim, prožnim in vzdržljivim telesom pa je možno živeti bolj polno in izpolnjujoče. Kaj konkretno lahko narediš zase ŽE DANES? pojdi na sprehod, daljši kot običajno, spij en kozarec vode več, kot bi ga sicer, pojdi spat pol ure prej, izberi obrok, ki te nahrani, ne uspava, opazuj, kako se telo odziva in ga upoštevaj. Majhni koraki doma pomenijo velike razlike na poti. Ko telo sodeluje, potovanje postane tisto, kar si želimo, da je: izkušnja, ne preizkušnja.

Potovalno soočanje z drugačnostjo nas lahko vznemiri do te mere, da si nismo več všeč. Utrujenost, nepredvidljivost potovanja, drugačen ritem in nepoznano okolje lahko v nas vzbudijo tiste dele, ki presenetijo celo nas same. Lahko postanemo razdražljivi, zmoti nas vse, kar ni v skladu z našimi pričakovanji. Lahko se zapremo vase ali pa želimo imeti nadzor, ki bi nam povrnil občutek varnosti. Vse to je povsem normalno. Kaj sporočam sam sebi? Namesto vprašanja »Kaj je narobe z mano?« poskusite s tem: Kaj mi trenutno manjka? Počitek? Tišina? Hrana? Občutek, da me nekdo razume? Kaj mi gre čez rob? Hitrost? Preveč informacij? Občutek, da moram biti »ves čas v redu«? Kaj pomaga? Poimenujte stanje »Danes sem utrujen.« Že to zniža napetost, pri sebi in pri drugih. Zmanjšajte zahteve do sebe Ni treba, da se vsak trenutek navdušujete. Dovolj je, da ste prisotni. Vzemite si mini pavzo 10 minut tišine nam včasih pomeni več kot 10 minut klepeta. Trenutki, ko se soočamo s sabo in svojo človeškostjo, so na potovanju in v življenju dragoceni. Osvetlijo našo pristnost, dajo nam priložnost, da smo bolj MI, tudi če smo zato sami sebi in drugim manj všeč.
Realnost življenja in potovanja kaže, da se zgodi, kot se zgodi. Včasih skladno z našo vizijo, včasih pa ne. Zgodijo se zapleti, zamude, izgubljena prtljaga, odpovedani leti. Telo zboli, potrpljenja zmanjka, pojavijo se napetosti med sopotniki ali sodelavci. Lepi razgledi sanjske destinacije tako postanejo kulisa za zavestno doživljanje nelagodja. Pojavi se priložnost, da se iz nelagodja neuresničenih pričakovanj učimo biti z nelagodjem, ga razumeti in sprejeti, da postane del naše pristne ZGODBE. Na potovanjih se namreč zelo hitro pokaže, koliko nadzora zares imamo, kako ravnamo s svojo energijo, kako poslušamo svoje telo in kako vstopamo v odnose, ko smo utrujeni, lačni ali izven cone prijetnega udobja. Kaj se lahko naučimo iz zapletov · Prilagodljivost je veščina. Čim prej sprejmemo, da spremembe sodijo v potovanje, tem lažje usmerjamo svojo pozornost na rešitve. · Opazujmo telo. Utrujenost, napetost ali prebavne težave so signali, da je čas za počitek in upočasnitev. · Energija ni neomejena. “Samo še to” pogosto pomeni “preveč”. Naučimo se prioritet, tudi na potovanju. · Sopotniki so ogledalo. Opazujmo svojo reakcijo in se učimo, kako sočutno sodelovati. · Humor je najboljši način soočanja. Smejimo se situacijam, ne ljudem, poglejmo jih z naklonjenostjo in prijaznostjo. Praktični koraki, da ostanemo mirni · Globok vdih in reset: Začnite s tremi globokimi vdihi, da umirite misli in telo. · Inventura perspektive: Na situacijo poglejmo vsaj s treh različnih perspektiv: “Kaj je sedaj res pomembno? Kaj lahko pustimo ob strani?” · Mala doza humorja: Poiščite drobne smešne trenutke, saj se pogosto prav iz njih razvije najboljša zgodba, ki nas povezuje in se je še dolgo spominjamo. Želimo si torej zavestno potovanje skozi življenje , ki zna vključiti tudi zamude, napake, spremembe in notranje odzive nanje. Takšno, ki ne obljublja, da bo vedno lahko, ponuja pa orodja, da bo smiselno. Ko potujemo in živimo zavestno, se opazujemo, kako reagiramo, ko nadzor odpove, kako se spoprimemo z nepredvidljivim in kako energijo usmerjamo v način, ki je za nas koristen in konstruktiven.


