Kaj pa zdravje na potovanju?
vesna@intia.si
Si predstavljate, da pripotujete na svojo sanjsko destinacijo in potem … zbolite?
Namesto raziskovanja ulic, pokrajin in okusov ležite v hotelski sobi in upate, da bo »jutri že bolje«. Ojoj. Kakšna škoda časa, energije in denarja!
Zato se je na potovanje smiselno pravočasno pripraviti in poskrbeti za fizično kondicijo in zdravje, saj ima telo na poti precej več dela, kot ga ima doma.
Pogosti izgovori - in zakaj ne zdržijo
»Saj sem čisto v redu.«
Res? Z lahkoto prehodite 15.000 do 20.000 korakov na dan, več dni zapored, pogosto po neravnem terenu, v vročini ali vlagi?
»Vedno grem na pot direktno iz pisarne, utrujen in neprespan, pa je bilo do zdaj vse ok.«
Do zdaj. Telo ima precej dober spomin in še boljši števec. Enkrat reče: dovolj.
»Če zbolim, bom vsaj spoznal njihov zdravstveni sistem.« Se šalite? Zamudili boste tisto, zaradi česar ste sploh šli na pot!
Kako veste, da ste se dobro pripravili?
Telo sodeluje z našimi načrti:
- telo zdrži dodatne napore brez večjih uporov,
- večurna hoja ne pomeni večdnevne utrujenosti,
- prebava ne protestira ob vsaki spremembi,
- jutra se začnejo s polno energijo.
Konkretno:
- zmoreš več ur hoje po ravnem in navkreber,
- redno piješ vodo (po možnosti se hidriraš z rahlo osoljeno limonado),
- prehrana vključuje dovolj beljakovin in zelenjave,
- sladkor ni glavni vir energije,
- spanec ni luksuz, ampak temelj, zbujaš se spočit.
Zakaj se priprava splača?
- Na potovanju narediš tudi do 2-krat več korakov kot doma.
Telo to zazna že prvi dan. - Dehidracija je eden glavnih razlogov za utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo na poti.
Ne, to ni »jet lag«, pogosto je žeja. - Imunski sistem slabše deluje ob pomanjkanju spanca.
Spanje pred potovanjem je cenejše od zdravil na destinaciji. - Več hoje = večja poraba mineralov.
Če jih ne nadomestiš, telo upočasni tempo. - Stres in navdušenje porabljata energijo.
Tudi pozitivno vznemirjenje je fizični napor. - Kondicija vpliva na razpoloženje.
Bolj utrujeno telo pomeni manj potrpljenja in manj dobre volje. - Najlepši trenutki na potovanju se zgodijo takrat, ko nisi na robu moči.
Kdaj začeti s pripravo?
Najbolje kar takoj.
Skrb za telo ni projekt »tik pred odhodom«. Postane naj življenjska prioriteta, saj je predpostavka za vse dejavnosti, ne le zgolj za potovanje. Brez telesa življenje na Zemlji ni mogoče. S čvrstim, močnim, prožnim in vzdržljivim telesom pa je možno živeti bolj polno in izpolnjujoče.
Kaj konkretno lahko narediš zase ŽE DANES?
- pojdi na sprehod, daljši kot običajno,
- spij en kozarec vode več, kot bi ga sicer,
- pojdi spat pol ure prej,
- izberi obrok, ki te nahrani, ne uspava,
- opazuj, kako se telo odziva in ga upoštevaj.
Majhni koraki doma pomenijo velike razlike na poti. Ko telo sodeluje, potovanje postane tisto, kar si želimo, da je: izkušnja, ne preizkušnja.
Zakaj sploh daljša potovanja? Na daljšem potovanju z drugačnost se zares srečamo sami s sabo. Že sama sprememba okolja vpliva na naše telo in možgane. Iz rutine preklopimo v raziskovanje. Možgani začnejo tvoriti nove povezave. Telo se prilagaja novim ritmom. Dalj ko potujemo, bolj se poglabljamo – v deželo in vase. Več odnesemo sabo domov: več zaupanja vase, več notranje stabilnosti, več prilagodljivosti. Predvsem pa bolj realen pogled na svet in nase. 1. Fizična priprava: telo ni samoumevno Veliko sopotnikov podcenjuje ta del, dokler ne pride dan, ko je treba prehoditi 18.000 korakov v vročini. Od potovanja imamo največ, če ga doživimo zdravi. Daljše ko je potovanje, bolj se utrujenost nalaga in nas lahko ošibi. Zato je ključna priprava: zmožnost hoje več ur na dan dober spanec vsaj nekaj tednov pred odhodom redna hidracija (tudi doma, ne šele na poti) manj sladkorja, več beljakovin in zelenjave Potovanje ni trenutek, ko začneš skrbeti zase. Takrat se pokaže, kako si skrbel zase prej. 2. Čustvena priprava: odnosi gredo z nami Na potovanju ne srečate samo novih sopotnikov, ampak na novo spoznate tudi sebe v novih odnosih. Daljša potovanja: okrepijo bližino razkrijejo napetosti pokažejo, kako komuniciramo v drugačnosti Kaj vse se lahko zgodi? utrujenost poveča razdražljivost lakota zmanjša potrpežljivost drugačnost sproži obrambne reakcije Modro je razmisliti: Kako reagiram, ko sem utrujen? Kako komuniciram, ko stvari ne gredo po planu? Znam mirno in pravočasno povedati, kaj potrebujem? Kaj se lahko zgodi? Par na potovanju ugotovi, da ima vsak drugačen tempo. Eden želi raziskovati, drugi potrebuje več počitka. Če tega ne naslovita, nastane konflikt. Če pa se o tem mirno in zrelo pogovorita, se odnos poglobi. Potovanja dokazano krepijo odnose, ker ustvarjajo skupne izkušnje in zahtevajo sodelovanje. 3. Miselna priprava: predsodki bodo prišli na plano Daljše potovanje pomeni stik z drugačnostjo in to je močan sprožilec raznosmernih čustvenih odzivov. Na poti se srečate z: drugačnimi navadami drugačnim tempom drugačnimi vrednotami V sebi lahko opazite: presojanje nelagodje potrebo po kontroli Vse to je normalno. Ključno je, da se vprašamo: »Kaj se lahko iz tega naučim?« Nekdo se razjezi, ker pričakuje točnost in ga čakanje vznemiri. Drugi pa lahko to isto situacijo opazuje in se čudi: »O, zanimivo, tukaj pa čas teče drugače!« Kateri odziv bi izbrali zase? 4. Priprava na nepopolnost Daljše potovanje skoraj zagotovo vključuje nepredvidljive situacije in soočanje z nepričakovanim. Vse to je del izkušnje. Če pričakujete popolnost, boste zagotovo razočarani. Če pa ste se pripravljeni prepustiti potovalnemu vetru, boste potovali z občutkom radosti. Kako se lahko pripravimo na nepredvidljivo? sprejmemo, da na potovanju ni nadzora razvijamo osebno prožnost vadimo potrpežljivost 5. Zakaj se splača? Daljša potovanja niso le odklop, ampak življenjska priložnost za spoznavanje sebe. Pomagajo vam stopiti iz običajnih rutin in se razširiti v nove razsežnosti: izboljšajo psihofizično počutje povečajo občutek sreče krepijo samozavest širijo pogled na svet razvijajo kreativnost Kaj lahko naredite že danes? pojdite na daljši sprehod brez telefona opazujte, kako reagirate, ko ste utrujeni zavestno pijte več vode vprašajte se: Kaj me na poti najbolj vrže iz ravnovesja? Bolj kot se pripravite: fizično čustveno miselno več boste s potovanja odnesli.
Kako si v zahtevnih obdobjih ustvarimo prostor tudi za lepe stvari kot so potovanja
Svet je nepredvidljiv. Novice pridejo hitro in lahko močno zarežejo v naše občutke varnosti. Pojavi se vprašanje: kako ostati stabilen, ko svet to ni? Odgovor se skriva v odpornosti. Kaj pravzaprav pomeni odpornost? Odpornost pomeni čvrstost in hkrati prožnost. Gre za sposobnost, da se znamo prilagoditi spremembam, ne da bi ob tem izgubili notranje ravnovesje. Predstavlja jo kombinacija navad, življenjskih izkušenj, osebnih vrednot in notranje drže. Odpornost ne pomeni, da težkih dogodkov ne občutimo, temveč da se po zahtevni izkušnji poberemo in gremo naprej. Ko je odpornost prisotna, se po pretresu postopoma ponovno vzpostavi notranji mir. Misli se umirijo, pozornost se premakne od skrbi k rešitvam, da poiščemo novo smer. Kaj odpornost ni Odpornost ne pomeni, da nas nič ne prizadene. Čustva so naraven odziv na dogodke in imajo svojo funkcijo. Strah, žalost ali jeza niso znak šibkosti, ampak signal, da nam je nekaj pomembno. Odpornost tudi ne pomeni, da moramo biti ves čas pozitivni. Pretiran optimizem je lahko prav tako utrujajoč kot pesimizem. Realističen pogled na situacijo pogosto prinese več notranje stabilnosti kot prisilno razmišljanje, da bo vse v redu. Odpornost ne pomeni, da vse zdržimo sami. Ljudje smo socialna bitja. Pogovor z bližnjimi, sodelovanje in medsebojna podpora so pomemben del stabilnosti. Pogled z več zornih kotov Ena od najmočnejših navad pri gradnji odpornosti je sposobnost, da na zahtevno situacijo pogledamo z več perspektiv. Ko nas ujame težka novica ali neprijetna situacija, um pogosto izbere eno razlago in jo razglasi za edino resnico. Odpornost pa se začne tam, kjer si dovolimo pogledati širše. Pri tem si lahko pomagamo z zelo preprostim vprašanjem: "Kako bi na to situacijo pogledal nekdo drug?" 'Mamo mi to V svetu potovanj smo doživeli že marsikaj: zaprtje meja, nepredvidljive politične razmere, odpovedi letov, vojne, logistične zaplete. Vsaka od teh situacij je zahtevala prilagodljivost, sodelovanje in mirno presojo. Ko pogledamo nazaj, se pokaže zanimiv vzorec: situacije so se vedno razrešile. Pomagale so izkušnje, sodelovanje, humor in pripravljenost, da se stvari rešujejo korak za korakom. Enako velja tudi za vsakega izmed nas. Vsak je v življenju že šel skozi težke trenutke: izgubo službe, bolezen v družini, razhod, finančne skrbi ali obdobje negotovosti. Ko se spomnimo, kako smo takrat našli pot naprej, ugotovimo, da imamo več izkušenj z odpornostjo, kot si mislimo. Kje so meje mojega vpliva? Pri soočanju z zahtevnimi dogodki pomaga preprosta vaja. Na list papirja narišemo krog. V notranjost kroga napišemo stvari, na katere lahko vplivamo. Zunaj kroga napišemo tisto, na kar vpliva nimamo. Na primer: V notranjem krogu so lahko: način, kako skrbimo za svoje zdravje, kako komuniciramo z drugimi, koliko novic spremljamo, kako prispevamo k skupnosti. V zunanjem krogu so lahko: globalni politični konflikti, naravne nesreče, odločitve velikih institucij. Ko se zavemo, kam vlagamo svojo energijo, se pokaže zanimiva razlika. Veliko ljudi porablja ogromno pozornosti za stvari, na katere nimajo nobenega vpliva. Hkrati pa zmanjka energije za tisto, kar bi lahko dejansko izboljšali. Če pozornost zavestno preusmerimo na notranji krog, se občutek nemoči pogosto zmanjša. Medijski detoks Neprestano spremljanje novic ustvarja občutek stalne ogroženosti. Človek ima občutek, da mora biti ves čas na tekočem, sicer bo nekaj pomembnega zamudil. Praksa kaže, da je za večino ljudi povsem dovolj, če novice preverijo enkrat ali dvakrat na dan. Pomembno je tudi, da tega ne počnemo takoj po prebujanju ali tik pred spanjem. Jutro potrebuje miren začetek, večer pa prostor za umirjanje. Če se za nekaj dni umaknemo od stalnega toka informacij, pogosto opazimo, da se notranja napetost opazno zmanjša. Sokratova cedila Ko novice delimo naprej, lahko uporabimo staro modrost Sokrata. Preden informacijo povemo naprej, jo spustimo skozi tri cedila. Je to resnično? Je to dobro oziroma vsaj neškodljivo? Je to koristno? Če informacija ne prestane vsaj dveh od teh treh vprašanj, ni vredna širjenja. Opazuj svojo prvo reakcijo Ob težkih novicah telo pogosto reagira avtomatsko. Nekateri začutijo potrebo po umiku in begu. Drugi reagirajo z jezo ali napadom. Tretji zamrznejo in stres shranijo v sebi. Vse tri reakcije so naravni odzivi živčnega sistema, so potrebne in koristne, če ne trajajo predolgo in se ne pojavljajo preveč pogosto. Odpornost pa se začne razvijati v trenutku, ko si ustvarimo prostor in čas med dogodkom in odzivom. En globok vdih in izdih je dovolj, da avtomatsko reakcijo zamenja zavestna odločitev. Takšna mikro pavza ima velik učinek. Pomiri živčni sistem in omogoči bolj premišljeno reakcijo. Kaj lahko naredimo že danes? Gradnja odpornosti ne zahteva velikih življenjskih sprememb. Začne se v majhnih vsakodnevnih odločitvah. Lahko omejimo čas spremljanja novic in se raje pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo. Ali pa gremo na sprehod, namesto da še enkrat osvežimo novice na telefonu. Najbolj pomembno pa je, da namenimo pozornost stvarem, na katere dejansko vplivamo. Takšni majhni koraki počasi gradijo notranjo stabilnost. Odpornost torej pomeni, da postanemo nekoliko bolj stabilni znotraj nepredvidljivega sveta. To nam omogoča, da ostanemo prisotni, povezani z drugimi ter pripravljeni pomagati tam, kjer lahko.
