»Dovolj dobra« komunikacija
Kje tiči bistvo? Poslušanje je srž dobrega sporazumevanja.
Predpostavka za to, da nas drugi slišijo je, da mi poslušamo njih. Mi naredimo prvi korak in s tem pokažemo zrelost in pripravljenost na celovit pogovor. Ko je človek zares slišan in viden, se v njem sprosti največji potencial, pogovor steče globlje in izmenjajo se sporočila z večjim pomenom. Zato je poslušati vredno in smiselno. Poslušanje je izraz naklonjenosti: ko poslušate, ste sogovorniku na voljo, osredotočeni ste nanj in mu sporočate: »Mar mi je za vas!« Zato je poslušanje dejanje ljubezni.
Kako poskrbeti za svoj del odgovornosti, da je komunikacija »dovolj dobra«?
1. S sogovornikom se povežita, tako da izpostavita skupen cilj. Povejta si, kakšen je namen pogovora. Kaj želita doseči? To okrepi dober stik, zaupanje in občutek varnosti, kar posledično pomeni, da komunikacija poteka sproščeno in spoštljivo. Jasno in umirjeno izražajta svoja stališča, tudi če se ne strinjata. Čar človeškosti je v raznolikosti in drugačnosti. »Kaj vi vidite, česar jaz ne vidim? Kako to, da razmišljate tako drugače kot jaz?« Razumevanje drugačnosti nas bogati.
2. Poslušajte več kot govorite. Zavzeto, zbrano, prisotno poslušanje pomeni, da smo povsem navzoči s sogovornikom. Kar slišimo, ponovimo, da preverimo, če smo prav razumeli. »Od vas sem slišala … - zrcalim slišano - … Sem vas prav razumela? Je to to?«
3. Poslušajte in sporočajte s celim telesom. Vklopite vse zaznavne kanale: sogovornika glejte, spremljajte njegovo obrazno mimiko, geste, pozicijo telesa. Besedna in nebesedna sporočila naj bodo skladna – to gradi občutek zaupanja in povezanosti; žalostno sporočilo naj spremlja žalosten izraz, navdušenje naj žari tudi iz oči! Bolj ko smo usklajeni s sami s sabo, bolj so usklajene naše besede, mimika in geste – lahkotneje komunikacija steče.
4. Ko se pojavijo svetla ali temna čustva, jih poimenujte in o njih spregovorite z JAZ sporočili, govorite o sebi in ne o sogovorniku. »Ob tem kar slišim, čutim jezo/žalost/nemoč/veselje.« ali pa »Čutim, da je moje govorjenje v vas vzbudilo nelagodje. Prav čutim?« S tem prevzamete odgovornost za svoj del odnosa, izključite možnost nesporazuma in odprete prostor za iskreno povratno informacijo.
5. Ko se pogovor zatakne, se vprašajte: »Koliko sebe dajem v ta odnos? Koliko zavzetosti, iskrenosti, pripravljenosti na dialog? Kaj lahko storim za to, da pogovor steče? Sem na potezi, da vodim ali da se pustim voditi? Kako lahko prilagodim ton, višino glasu, izbor besed, nebesedni stik s sogovornikom? Sem dovolj jasen, konkreten?« Morda je potrebno preveriti, če vas sogovornik zares posluša in razume.
Več o tem na skupinskem ali na 1:1 coachingu usmerjenem v zdravo komunikacijo, kjer analiziramo vaše komunikacijske vzorce, ugotovimo, kje se zatika in naredimo strategijo izboljšanja.
