Ujemi trenutek

vesna@intia.si
»Občutek imam, da mi trenutki polzijo med prsti, tako kot puščavski pesek. Počutim se tesnobno, ko se zavem, da je toliko lepega minilo, jaz pa sem ostala praznih rok, samo s kakšnim spominom - kot da bi ostala žejna ob svežem studencu. Medtem ko se mi kaj lepega dogaja, mi misli uhajajo v prihodnost - že planiram in skrbim ali pa v preteklost - že spet obžalujem in se krivim. Kaj bi mi svetovali, kako naj ujamem trenutke in zares živim svoje življenje?«

Umetnost zavestnega življenja je usmerjati svojo pozornost v sedanji trenutek, saj je ta trenutek zdaj edini resnični čas, ko imamo možnost in moč vplivati, izbirati in ustvarjati. Pa vendar je povsem človeško, da nam pozornost bega iz sedanjega trenutka nazaj in naprej. Kako torej ujeti in živeti
sedanjost?

1. Globino trenutka doživljajte z vsemi čuti. Kaj vidim? Kaj slišim? Kaj čutim na koži in pod prsti? Kaj vonjam? Kaj okušam? Kaj čutim v telesu? Široko odprite zaznavne kanale, da bo do vas prišlo več informacij, ki vas povežejo s tukaj in zdaj. Opazite. Vdihnite. Občutite.

2. Doživljajte, kot da je prvič. Predstavljajte si, da je to, kar ta trenutek počnete, za vas prvičIgrajte se igro, da ste na planet Zemlja prišli kot gost. Z enako radovednostjo kot na potovanju raziskujete tujo deželo, raziskujte svoje domače okolje. Nenadoma prej samoumevne situacije zasijejo v svežih odtenkih in nas usmerijo v zdaj. Se še spomnite: prvi poljub, prvi zmenek, prvo razočaranje … Seveda, prvič je »posebnič«. :) In prvič se zato globoko zapiše v nas.

3. Doživljajte, kot da je zadnjič. S kakšno namero bi vstopili v dan, če bi vedeli, da zadnjikrat počnete to, kar počnete? Bi trenutek obarvali s hvaležnostjo in prijaznostjo? Bi dali vse od sebe? Bi se potrudili in zasijali v najboljši luči? Zavedanje minljivosti je hkrati strašno in hkrati
osvobaja: poleg gravitacije je namreč edino gotovo dejstvo.

4. Osredotočite se na dihanje in se upočasnite. Za začetek pojdite na sprehod v naravo in vadite. Korak - vdih, korak - izdih. In spet. Korak - vdih, korak - izdih. Vse misli, ki pridejo, naj tudi odidejo. Kot balone jih odpihnite v zrak. Ko se vrnete za računalnik, se spomnite izkušnje korakanja z dihanjem. Pogled stran od zaslona – vdih. Pogled nazaj na zaslon – izdih. In spet.

5. Hkrati opravljajte le eno aktivnost in se ji v celoti posvetite. Ko hkrati opravljamo več aktivnosti, begamo sem in tja in se razpršimo na vse strani, pomeni, da smo prisotni povsod a hkrati nikjer. Na koncu dneva se počutimo, kot da smo bredli po sivini. Kako se torej vrnemo v zdaj? Pospravite svoj »to do« seznam. Posvetite se le tistemu, kar je v tem trenutku nujno in pomembno. Le enemu naenkrat. Na polno in ne na pol.


Včasih smo tako razpeti med preteklost in prihodnost, da za vrnitev v sedanjost potrebujemo pomoč in vodenje, da razrešimo klopčič odlašanja in navajenosti življenja v sivini. Tudi s tem je vse ok.

Nagrada za življenje v sedanjosti je občutek živosti, občutek vseobsegajoče širine in smisla. Da bomo lahko enkrat nekoč, gledajoč nazaj, ponosno rekli: da, to je moje življenje. :)


Imate tudi vi težavo, na katero želite odgovor in nasvet? Pišite nam!
Po vesna 4. februar 2026
Si predstavljate, da pripotujete na svojo sanjsko destinacijo in potem … zbolite? Namesto raziskovanja ulic, pokrajin in okusov ležite v hotelski sobi in upate, da bo »jutri že bolje«. Ojoj. Kakšna škoda časa, energije in denarja! Zato se je na potovanje smiselno pravočasno pripraviti in poskrbeti za fizično kondicijo in zdravje, saj ima telo na poti precej več dela, kot ga ima doma. Pogosti izgovori - in zakaj ne zdržijo »Saj sem čisto v redu.« Res? Z lahkoto prehodite 15.000 do 20.000 korakov na dan, več dni zapored, pogosto po neravnem terenu, v vročini ali vlagi? »Vedno grem na pot direktno iz pisarne, utrujen in neprespan, pa je bilo do zdaj vse ok.« Do zdaj. Telo ima precej dober spomin in še boljši števec. Enkrat reče: dovolj. »Če zbolim, bom vsaj spoznal njihov zdravstveni sistem.« Se šalite? Zamudili boste tisto, zaradi česar ste sploh šli na pot! Kako veste, da ste se dobro pripravili? Telo sodeluje z našimi načrti: telo zdrži dodatne napore brez večjih uporov, večurna hoja ne pomeni večdnevne utrujenosti, prebava ne protestira ob vsaki spremembi, jutra se začnejo s polno energijo. Konkretno: zmoreš več ur hoje po ravnem in navkreber, redno piješ vodo (po možnosti se hidriraš z rahlo osoljeno limonado), prehrana vključuje dovolj beljakovin in zelenjave, sladkor ni glavni vir energije, spanec ni luksuz, ampak temelj, zbujaš se spočit. Zakaj se priprava splača? Na potovanju narediš tudi do 2-krat več korakov kot doma. Telo to zazna že prvi dan. Dehidracija je eden glavnih razlogov za utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo na poti. Ne, to ni »jet lag«, pogosto je žeja. Imunski sistem slabše deluje ob pomanjkanju spanca. Spanje pred potovanjem je cenejše od zdravil na destinaciji. Več hoje = večja poraba mineralov. Če jih ne nadomestiš, telo upočasni tempo. Stres in navdušenje porabljata energijo. Tudi pozitivno vznemirjenje je fizični napor. Kondicija vpliva na razpoloženje. Bolj utrujeno telo pomeni manj potrpljenja in manj dobre volje. Najlepši trenutki na potovanju se zgodijo takrat, ko nisi na robu moči. Kdaj začeti s pripravo? Najbolje kar takoj. Skrb za telo ni projekt »tik pred odhodom«. Postane naj življenjska prioriteta, saj je predpostavka za vse dejavnosti, ne le zgolj za potovanje. Brez telesa življenje na Zemlji ni mogoče. S čvrstim, močnim, prožnim in vzdržljivim telesom pa je možno živeti bolj polno in izpolnjujoče. Kaj konkretno lahko narediš zase ŽE DANES? pojdi na sprehod, daljši kot običajno, spij en kozarec vode več, kot bi ga sicer, pojdi spat pol ure prej, izberi obrok, ki te nahrani, ne uspava, opazuj, kako se telo odziva in ga upoštevaj. Majhni koraki doma pomenijo velike razlike na poti. Ko telo sodeluje, potovanje postane tisto, kar si želimo, da je: izkušnja, ne preizkušnja.
Po vesna 21. januar 2026
Potovalno soočanje z drugačnostjo nas lahko vznemiri do te mere, da si nismo več všeč. Utrujenost, nepredvidljivost potovanja, drugačen ritem in nepoznano okolje lahko v nas vzbudijo tiste dele, ki presenetijo celo nas same. Lahko postanemo razdražljivi, zmoti nas vse, kar ni v skladu z našimi pričakovanji. Lahko se zapremo vase ali pa želimo imeti nadzor, ki bi nam povrnil občutek varnosti. Vse to je povsem normalno. Kaj sporočam sam sebi? Namesto vprašanja »Kaj je narobe z mano?« poskusite s tem: Kaj mi trenutno manjka? Počitek? Tišina? Hrana? Občutek, da me nekdo razume? Kaj mi gre čez rob? Hitrost? Preveč informacij? Občutek, da moram biti »ves čas v redu«? Kaj pomaga? Poimenujte stanje »Danes sem utrujen.« Že to zniža napetost, pri sebi in pri drugih. Zmanjšajte zahteve do sebe Ni treba, da se vsak trenutek navdušujete. Dovolj je, da ste prisotni. Vzemite si mini pavzo 10 minut tišine nam včasih pomeni več kot 10 minut klepeta. Trenutki, ko se soočamo s sabo in svojo človeškostjo, so na potovanju in v življenju dragoceni. Osvetlijo našo pristnost, dajo nam priložnost, da smo bolj MI, tudi če smo zato sami sebi in drugim manj všeč.
Po vesna 14. januar 2026
Realnost življenja in potovanja kaže, da se zgodi, kot se zgodi. Včasih skladno z našo vizijo, včasih pa ne. Zgodijo se zapleti, zamude, izgubljena prtljaga, odpovedani leti. Telo zboli, potrpljenja zmanjka, pojavijo se napetosti med sopotniki ali sodelavci. Lepi razgledi sanjske destinacije tako postanejo kulisa za zavestno doživljanje nelagodja. Pojavi se priložnost, da se iz nelagodja neuresničenih pričakovanj učimo biti z nelagodjem, ga razumeti in sprejeti, da postane del naše pristne ZGODBE. Na potovanjih se namreč zelo hitro pokaže, koliko nadzora zares imamo, kako ravnamo s svojo energijo, kako poslušamo svoje telo in kako vstopamo v odnose, ko smo utrujeni, lačni ali izven cone prijetnega udobja. Kaj se lahko naučimo iz zapletov · Prilagodljivost je veščina. Čim prej sprejmemo, da spremembe sodijo v potovanje, tem lažje usmerjamo svojo pozornost na rešitve. · Opazujmo telo. Utrujenost, napetost ali prebavne težave so signali, da je čas za počitek in upočasnitev. · Energija ni neomejena. “Samo še to” pogosto pomeni “preveč”. Naučimo se prioritet, tudi na potovanju. · Sopotniki so ogledalo. Opazujmo svojo reakcijo in se učimo, kako sočutno sodelovati. · Humor je najboljši način soočanja. Smejimo se situacijam, ne ljudem, poglejmo jih z naklonjenostjo in prijaznostjo. Praktični koraki, da ostanemo mirni · Globok vdih in reset: Začnite s tremi globokimi vdihi, da umirite misli in telo. · Inventura perspektive: Na situacijo poglejmo vsaj s treh različnih perspektiv: “Kaj je sedaj res pomembno? Kaj lahko pustimo ob strani?” · Mala doza humorja: Poiščite drobne smešne trenutke, saj se pogosto prav iz njih razvije najboljša zgodba, ki nas povezuje in se je še dolgo spominjamo. Želimo si torej zavestno potovanje skozi življenje , ki zna vključiti tudi zamude, napake, spremembe in notranje odzive nanje. Takšno, ki ne obljublja, da bo vedno lahko, ponuja pa orodja, da bo smiselno. Ko potujemo in živimo zavestno, se opazujemo, kako reagiramo, ko nadzor odpove, kako se spoprimemo z nepredvidljivim in kako energijo usmerjamo v način, ki je za nas koristen in konstruktiven.