5 nasvetov kako zajeti poletje z veliko žlico
vesna@intia.si
Napolnimo se s soncem in zajemimo poletje z veliko žlico
»Poleti se napolni, da boš jeseni lahko zastavil na polno.«
Da lahko živiš v visoki osebni učinkovitosti, potrebuješ počitek in regeneracijo. Poletni prosti čas je idealna priložnost, da se izklopiš in sprostiš, se napolniš z izpolnjujočimi doživetji, obiščeš kraje moči in se povežeš s sabo in bližnjimi ljudmi.
Velikokrat slišim vprašanje: »Kako naj iz poletja dobim čim več zase?«
Zato sem zbrala pet načinov, kako lahko poletje zajameš z veliko žlico, se obnoviš, predihaš in globinsko spočiješ, poskrbiš zase in za svoje bližnje.
5 temeljev poletne regeneracije
1. Ustavi se in bodi »dovolj počasi«, da lahko doživiš sebe in svet skozi vse čute.
Okušaj, vonjaj, poslušaj, glej, tipaj! Odkrij umetnost uživanja v mikroskopsko majhnih radostih. Študije namreč kažejo, da bolj ko izostrimo pozornost za prijetne podrobnosti, bolj barvito, izpolnjeno in smiselno doživljamo sebe in svoje življenje. Kresničke v visoki travi, žarki vzhajajočega sonca, soj lune, oblaki raznoraznih oblik, vonj in okus po svežih gozdnih jagodah...
2. Odpovej se tuhtanju in premlevanju slabih scenarijev.
Kopičenje skrbi o prihodnosti in negovanje bolečine iz preteklosti ne vpliva dobro nate, zgolj šibi moč in načenja energijo. Dovolj premišljevanja! Vsiljive misli zapiši na papir, da se razbremeniš; predstavljaj si, da jih odpihne veter kot balone. Vdih, izdih, vdih, izdih – »vdih me osveži, izdihnem vse skrbi« - in se vživim v sedanji trenutek – tukaj in zdaj. Pomaga tudi
profesionalni pogovor.
3. V prostih trenutkih si beleži vse svoje radosti, dobre misli in osebne zmage. Vprašaj se: »Kaj vse mi je od prejšnjega do tega poletja uspelo uresničiti? Kaj vse sem izkusil, kaj vse temnega in težkega, kar se mi je zgodilo, sem uspel premagati? Kaj so moja močna doživetja, ki me krepijo in vodijo naprej?«
4. Svoj prosti čas vzemi resno, kot da gre za največjo dragocenost.
Skrbno načrtuj, kje, kako, s kom in v kakšnem vzdušju ga želiš preživeti. Najbolj koristno je, če si zastaviš cilj, kako v harmoniji s sabo ustvariš trenutke posebnega pomena. Izberi si tri aktivnosti, ki jih želiš početi, tri kraje, ki jih želiš obiskati, tri ljudi, s katerimi želiš biti v stiku in tri doživetja, ki jih želiš izkusiti.
5. Presenečaj ljudi okrog sebe: organiziraj večer presenečenja za partnerko ali ženo: s svečkami okrašen balkon in njena najljubša jed na krožniku, glasba, ki vaju popelje v začetek vajine veze, svež cvet in vajina vesela fotografija, natisnjena kot darilce – vse to okrepi odnos! Povabi na izlet družino in prijatelje, tja, kamor si že dolgo želiš, na piknik na jasi ob reki, kjer je čas za družabne igre, zvečer pa na sprehod z baklami … Domišljija ne pozna meja. :)
Privošči si nekaj lepega, nekaj, kar te sprošča, radosti in polni z veseljem do življenja – za vse dni!
Vesna
September prinese občutek novega cikla. Šole, izobraževanja, projekti in delovni procesi ponovno zaživijo v svojem polnem ritmu. To obdobje nas naravno povabi, da se vprašamo, kje smo in kam želimo usmeriti svojo energijo. Novi začetki imajo moč, ker nas spomnijo, da nismo ujeti v preteklost, temveč da lahko vsak trenutek odpremo vrata nadgrajenim možnostim. Kaj novega me kliče? Vprašam se, kaj me v tem trenutku vabi naprej. Morda gre za novo znanje, spretnost, projekt, odnos ali le za drugačen način, kako pristopam k vsakdanjim situacijam. Prisluhnem si in začutim jasnost. Zberem pogum in naredim prvi korak. Kje sem pripravljen spustiti staro, da bo prostor za novo? Začetki zahtevajo svoj prostor. Če želim sprejeti novo, moram nekaj spustiti. To je lahko navada, prepričanje ali način razmišljanja, ki mi ne služi več. Ali pa čisto konkretno: pospravim dom, pisarno, uredim omaro, računalnik, disk. Ko zavestno naredim prostor za novo, sprostim energijo, ujeto v preteklosti, in jo usmerim v prihodnost. Spuščanje mi omogoča, da se lažje premikam naprej. Kateri začetek me napolni z energijo in svežino? Pravi začetek me navda z občutkom lahkotnosti in jasnosti, moje telo, čustva in um zaživijo v radovednosti in svežini. Ko občutim smisel, mi daje zagon in voljo, da vztrajam tudi ob izzivih. Z vsakim septembrom, vsakim ponedeljkom, vsakim jutrom lahko izberem svežino. Ko se vprašam, kaj me kliče, kaj lahko spustim in kaj me napolni z energijo, zavestno gradim svojo življenjsko pot.
Jesenski čas nas vabi k obračanju navznoter. Po poletni brezčasnosti pride trenutek, ko si rečemo: »Kam grem? Kaj si želim ustvariti? Katere so moje namere, ki jih želim uresničiti?« V meni se prebudi želja, da razpiham meglo vsakdanjih misli in znova uzrem širšo sliko, svojo vizijo . Vizija ni seznam nalog ali letni načrt v Excelu. Vizija je slika, ki me notranje nagovarja, smer, ki mi prebudi iskrice v očeh in občutek, da je življenje priložnost za uresničevanje svojega poslanstva. Ko sem v stiku z vizijo, se nadgradi moj odnos do sedanjosti. Tudi senčno deževni občutki in neprijetne vsakdanjosti postanejo del večje poti in dobijo nov smisel. Ne sprašujem se več le, kaj moram narediti, ampak predvsem kaj želim soustvariti v svojem življenju? Vizija mi daje notranji kompas, ki je močnejši od dvomov in senc. Čuječnost pomeni bivati tukaj in zdaj, a hkrati iz notranje mirnosti snovati vnaprej. Ko smo prisotni, lahko bolj jasno razpoznamo pomembne korake in prave smeri. Vizija iz notranje čuječnosti in naklonjenosti ni iluzija, temveč realno povabilo k življenju, ki je skladno z menoj. Konkretno se lahko vprašamo in si prisluhnemo: o Kam se želim usmeriti to jesen? o Kako se počutim, ko si dovolim sanjati? o Kaj je prvi korak v novo smer že danes? Moč vizije je v tem, da nam pomaga ostati zvesti sebi. Zapišimo si jo, opremimo jo s fotografijami in jo imejmo pred očmi, da nas spomni, kaj je zares pomembno in da nas usmerja, ko čas postane kaotičen. Nežno, a vztrajno nas vodi naprej v smer našega namena in poslanstva. Ko ji sledimo, življenje zažari v barvah smisla.
Ko govorimo o čuječnosti, pogosto pomislimo na zbranost, pozornost, umirjenost. A prof. dr. Tamara Ditrich nas uči, da je čuječnost prežeta z naklonjenostjo, metto, in širokim nasmehom do ušes , ki si ga sami, brez zunanjih razlogov, prikličemo na obraz in je izraz globoke prisotnosti. V moji vsakdanji praksi mi nasmeh pomeni trenutek, ko se nekaj raztopi in ko se znotraj mene ustvari prostor notranjega miru in naklonjenosti. Kot val čutim svoj dih, ki mi v telesu daje občutek varnosti. Nasmeh sprosti obraz, razbremeni srce, zmehča oči in pogled. Telo ima spomin, zato nasmeh v telo prikliče lahkotnost , prijetne in koristne občutke. Kaj v meni prebudi iskren nasmeh? Preprosta namera in obraz se že zasveti v nasmeh. Dovolj je trenutek tišine, stik s sabo, dotik prijetne površine. Drevo, rastlina, oblak, modrina neba, zelenina trave. Spomin ljubo osebo, na ljubo žival, na prijetno srečanje, domiseln dovtip. Kako se počutim, ko se nasmehnem? Tamara uči, da lahko z meditacijo ljubeznive naklonjenosti (mettā) usmerimo pozornost najprej k sebi in k svojemu dihu. V notranjem nasmehu začutimo moč notranjega miru in si oddahnemo. Rečem si: »Naj sem dobro. Naj sem mirna.« Zavem se, da je tudi v resnosti sveta prostor za igrivost !
