5 nasvetov kako zajeti poletje z veliko žlico
vesna@intia.si
Napolnimo se s soncem in zajemimo poletje z veliko žlico
»Poleti se napolni, da boš jeseni lahko zastavil na polno.«
Da lahko živiš v visoki osebni učinkovitosti, potrebuješ počitek in regeneracijo. Poletni prosti čas je idealna priložnost, da se izklopiš in sprostiš, se napolniš z izpolnjujočimi doživetji, obiščeš kraje moči in se povežeš s sabo in bližnjimi ljudmi.
Velikokrat slišim vprašanje: »Kako naj iz poletja dobim čim več zase?«
Zato sem zbrala pet načinov, kako lahko poletje zajameš z veliko žlico, se obnoviš, predihaš in globinsko spočiješ, poskrbiš zase in za svoje bližnje.
5 temeljev poletne regeneracije
1. Ustavi se in bodi »dovolj počasi«, da lahko doživiš sebe in svet skozi vse čute.
Okušaj, vonjaj, poslušaj, glej, tipaj! Odkrij umetnost uživanja v mikroskopsko majhnih radostih. Študije namreč kažejo, da bolj ko izostrimo pozornost za prijetne podrobnosti, bolj barvito, izpolnjeno in smiselno doživljamo sebe in svoje življenje. Kresničke v visoki travi, žarki vzhajajočega sonca, soj lune, oblaki raznoraznih oblik, vonj in okus po svežih gozdnih jagodah...
2. Odpovej se tuhtanju in premlevanju slabih scenarijev.
Kopičenje skrbi o prihodnosti in negovanje bolečine iz preteklosti ne vpliva dobro nate, zgolj šibi moč in načenja energijo. Dovolj premišljevanja! Vsiljive misli zapiši na papir, da se razbremeniš; predstavljaj si, da jih odpihne veter kot balone. Vdih, izdih, vdih, izdih – »vdih me osveži, izdihnem vse skrbi« - in se vživim v sedanji trenutek – tukaj in zdaj. Pomaga tudi
profesionalni pogovor.
3. V prostih trenutkih si beleži vse svoje radosti, dobre misli in osebne zmage. Vprašaj se: »Kaj vse mi je od prejšnjega do tega poletja uspelo uresničiti? Kaj vse sem izkusil, kaj vse temnega in težkega, kar se mi je zgodilo, sem uspel premagati? Kaj so moja močna doživetja, ki me krepijo in vodijo naprej?«
4. Svoj prosti čas vzemi resno, kot da gre za največjo dragocenost.
Skrbno načrtuj, kje, kako, s kom in v kakšnem vzdušju ga želiš preživeti. Najbolj koristno je, če si zastaviš cilj, kako v harmoniji s sabo ustvariš trenutke posebnega pomena. Izberi si tri aktivnosti, ki jih želiš početi, tri kraje, ki jih želiš obiskati, tri ljudi, s katerimi želiš biti v stiku in tri doživetja, ki jih želiš izkusiti.
5. Presenečaj ljudi okrog sebe: organiziraj večer presenečenja za partnerko ali ženo: s svečkami okrašen balkon in njena najljubša jed na krožniku, glasba, ki vaju popelje v začetek vajine veze, svež cvet in vajina vesela fotografija, natisnjena kot darilce – vse to okrepi odnos! Povabi na izlet družino in prijatelje, tja, kamor si že dolgo želiš, na piknik na jasi ob reki, kjer je čas za družabne igre, zvečer pa na sprehod z baklami … Domišljija ne pozna meja. :)
Privošči si nekaj lepega, nekaj, kar te sprošča, radosti in polni z veseljem do življenja – za vse dni!
Vesna
Kaj mi prižiga iskrice v očeh? To vprašanje odzvanja v meni, ko pod borovci v počitniškem vzdušju krepim svoj notranji mir. V sebi ustvarjam prostor naklonjenosti, iz katerega vznikne igrivost, živost, zavestna prisotnost, otroško čudenje in navdušenje. Igrivost mi pomeni, da čutim, kot da je prvič. Plavam, kot da je prvič. Diham, kot da je prvič. Okušam, kot da je prvič. Odprem se trenutku, kot da vanj vstopam na novo. Povem si zgodbo o sebi in svojih izkušnjah, kot da je prvič! Na resne teme svojega življenja pogledam skozi prizmo igrivosti. Igrivost nam namreč daje možnost, da nase pogledamo na nov način, si zgradimo nov program in si s te nove perspektive ogledamo svoje življenje. Ko grem plavat, se z naklonjenostjo zavedam, kaj zares doživljam. Čutim prijeten ton v ozadju, mir v srcu, zato z naklonjeno prisotnostjo gledam, kako moje telo diha - že od prvega in bo dihalo vse do zadnjega diha - kar samo od sebe. Nič mi ni treba za to storiti. Igrivost mi pomeni, da sem lahko kar cel dan v občutku prisotnosti. Ne glede na okoliščine lahko ustvarjam svoj prostor naklonjenosti in notranjega miru, iz katerega vznikne IGRIVOST! Otroško čudenje in navdušenje je tisto, kar si želimo negovati vsak dan. Namen je, da ostanemo svetli in sijemo, vsemu navkljub. To je to! Morda ne bo več drugič in tretjič. Zato doživljam tisto, kar edino JE – in to je tukaj in zdaj.
Kaj sploh je lahkotnost in zakaj bi si jo želeli čutiti? Ni običajno, da bi razmišljali o lahkotnosti in se ukvarjali z njo. Bolj kot ne smo navajeni »stisniti zobe«, narediti še to in ono, biti pridni, produktivni. Ko pa se enkrat ustavimo, naj bo na počitnicah, potovanju ali v koščku svojega prostega časa, nas notranji občutki dohitijo. Takrat je pravi čas, da se usmerimo v raziskovanje sebe. Najprej, prikličimo si nasmeh na obraz. Naj se nasmejejo oči, zmehča čelo, lica, vrat in rame. Zavejmo se svojega telesa, njegovega najbolj nevtralnega dela, svojih podplatov. Misli, ki vrvijo po kotičkih notranjega sveta, odložimo na notranjo poličko. Bolj trdovratne občutke objamemo z nasmehom, brez želje, da bi se jih znebili. Ovijemo jih v plašč naklonjenosti. Prav v tem sprejemanju postopno izzvenijo in se celo zazdijo kot vihar v kozarcu vode. Na ta način vzpostavljamo koristna stanja notranjega miru. Lahkotno pomeni zlahka, brez teže in muke. Pred vsakim novim mailom, stikom, doživetjem ali opravkom vzpostavimo naklonjenost v sebi. S tem občutkom v ozadju se lotimo dela in doživljanja naslednjega trenutka. Zrahljamo nekoristna stanja in tako ves čas obdržimo lahkotnost v ozadju svojega delovanja. Težke misli in skrbi odložimo na notranjo poličko, svojo pozornost pa namesto da bi jo usmerili v premlevanje bremen, usmerimo v naravo, na drevesa in ptice, na morje in zrak. Lahkotno pomeni s humorjem. Na temačne situacije pogledamo z več zornih kotov, tudi s hudomušne perspektive. Na ta način razrahljamo resnobnost in težo, pristopimo raziskovalno in ne borbeno. Vse to krepi naklonjeno lahkotnost. Po učenju prof. dr. Tamare Ditrich (IKKP, 2024) so stanja čuječnosti in ljubeznive naklonjenosti (mettā) temelj za vznik koristnih notranjih stanj. Ko vadimo naklonjenost, ko smo pozorni na telo, ko nežno opazujemo dih, se v nas prične odvijati proces razrahljanja napetosti, sodb, hitenja, kar ustvari prostor za lahkotnost. Pozornost usmerjamo v vprašanja: Kdaj in kje začutim lahkotno notranjo toplino? Kako se povežem z lahkotnimi občutki? Kje v telesu najlažje začutim lahkotnost? Prav pozornost na telo nas pripelje v stik z globljo prisotnostjo. V praksi čuječnosti v hoji ali pri dihanju ozavestimo, kako življenje teče skozi telo. Lahkotno, tukaj in zdaj.
Usedem se, ustavim se in vadim moč naklonjenosti. Kako? Opazujem se. Ne rešujem, ne presojam, se ne odločam, ne načrtujem, samo čutim. Prof. Dr. Tamara Ditrich, ki jo z radovednostjo poslušam na predavanjih o budistični psihologiji in čuječnosti (IKKP, 2024) in na individualnih srečanjih, uči, da čuječnost ni le pozornost; je način bivanja, globoko prepleten z etiko. Ljubezniva naklonjenost – mettā – ni samo meditacija, temveč temelj poti moči naklonjenosti. Ko vadim čuječnost, vadim naklonjenost do vsega, kar smo in do vsega, kar je, je bilo in bo, doma in po svetu. Kako se počuti moje telo? V čuječnostni praksi začenjam pri telesu. Zavem se stopal, se nasmehnem in zavestno usmerjam pozornost. Moje rame: so napete ali sproščene? Moja stopala: s katerim delom se dotikata tal? Moje dihanje: teče samo, hitro ali počasi? Ko hodim počasi in zbrano, kako premikam noge? Ko pijem vodo, kakšna je njena temperatura, kako se pretaka po ustih? Ko usmerjam pozornost, jo krepim in postajam vse bolj prisotna tukaj in zdaj. Katere misli odložim na poličko? Včasih mi brni v glavi kot na egipčanski tržnici. Take in drugačne misli šibajo sem in tja, zato se jim nasmehnem in jih preprosto odložim na notranjo poličko. Ne ukvarjam se z njimi, samo pustim jih tam. Morda celo izparijo! Za hip nastane prazen prostor in takrat usmerim naklonjeno pozornost do sebe, nato do osebe, do katere čutim toplino in potem še do vseh bitij. Ljubezniva naklonjenost pomeni širok spekter koristnih stanj, ki jih zavestno negujem in gojim. Kjer je naklonjenost, tam ni jeze, strahu, obsojanja in vseh ostalih nekoristnih občutkov. Kaj mi prikliče nasmeh na obraz? Dovolj je že, da se preprosto nasmehnem. Telo ima spomin, zato s tem, ko se nasmehnem, prikličem koristna stanja in okrepim zavedanje, da sem le tukaj in zdaj. Ko treniram čuječnost, treniram prijazno pozornost z namero: “Naj sem mirna. Naj sem dobro. Naj so vsi dobro.” Čuječnost ni nikoli ločena od naklonjenosti – sta sestri, ki hodita z roko v roki. Zakaj gojiti moč naklonjenosti? Naklonjenost nam prinaša notranji mir, ki ni odvisen od zunanjih okoliščin. Naklonjenost ustvarja prostor za toplino in razumevanje. Uči nas, da se ne ujamemo v valove strahu, jeze in sodb, ampak izberemo povezanost, spoštovanje in človečnost. Ljubezniva naklonjenost ni nekaj, kar pride samo od sebe. Ustvarjamo jo v sebi s prakso, vajo in namero. Ko jo gojimo, krepimo stanje, ki preobraža nas in naše odnose, saj postopoma odstrani nekoristna notranja stanja in nam pomaga živeti zavestno.
