Kaj naredim, ko me popadejo skrbi?
vesna@intia.si
»Te dni naj bi užival zasluženi dopust, a me kar naprej preganja tisto, kar preberem in vidim v poročilih. Tudi misli na službo nikakor ne znam izklopiti. Imate kak nasvet zame, kako naj obrnem stvari, da se bom v prostem času lahko sprostil?«
drugam – v tisto, kar je v naši moči, da spremenimo.
Pomembno je, da najprej poskrbite zase - da se dobro počutite v svoji koži, saj se pot do globoke sproščenosti začne v telesu in se širi v čustva in misli. Kako? Sledite tem 4 korakom:
1. Aktivirajte svoje telo.
Vsaj eno do dve uri na dan se aktivno gibajte: hitra hoja, tek, hoja navkreber, plavanje … Izpostavite se vetru, soncu, dežju, preznojite se. Začutite svoje telo, privoščite mu veliko sveže bistre vode, lahke sočne žive hrane in krepčilnega spanca. Mnogi strahovi in skrbi se rodijo iz utrujenosti, zato je prvi korak k sproščenosti, da se globoko spočijete.
2. Pozornost usmerite na dihanje. Ko vas prežamejo slabe misli in težki občutki, se vzravnajte, vdihnite s trebušno prepono in štejte do pet, zadržite in štejte do tri, izdihnite in štejte do osem. Ponavljajte z zaprtimi očmi. Še posebej blagodejno je globoko dihanje v naravi – ob drevesu, v gozdu, ob reki, jezeru, morju … Občutite, kako svež zrak prodira skozi vaše nosnice in poživlja telo in duha. Tako najmočneje začutite moč sedanjega trenutka, tukaj in zdaj.
3. Občutite in zapišite, za kaj vse ste hvaležni. Kaj vzbuja hvaležnost v vašem srcu? Kaj je tisto, čemur se čudite, kaj vas navdušuje in razveseljuje? Česa si ne želite več jemati za samo po sebi umevno? Hvaležnost usmeri našo pozornost na tisto, kar je; hvaležnost raztopi strahove in razblini odvečne skrbi. Vsak večer, vsako jutro, minutka za hvaležnost.
4. Odložite telefon. Sporočila preglejte le enkrat na dan, v sredini dneva, sicer pa si oddahnite od novic in družabnih omrežij. Namesto ekrana si privoščite branje prave knjige, natisnjene na papirju – take, ki vas sprosti, razvedri in vas morda kaj novega nauči.
Vi ste tisti, ki izbirate, kaj vnašate v svoje telo in misli.
Naj bo prosti čas zares vaš, posvetite se vsemu, kar vas razveseljuje in napolnjuje z življenjsko energijo.
Imate tudi vi težavo, na katero želite odgovor in nasvet? Pišite nam!

Potovanje se začne veliko prej, preden sedemo na letalo ali avtobus. Začne se v notranji odločitvi, kako bomo potovali. Ko potujemo, ne le opazujemo, ampak soustvarjamo potovalne izkušnje v stiku z drugačnostjo dežele. Ta premik v naravnanosti spremeni vse – od prvega pogleda na novo pokrajino do zadnjega spomina, ki ga odnesemo domov. Naravnanost na moč doživetij pomeni, da svojo pozornost zavestno usmerimo v stik in odnos, ki ga soustvarjamo. Potovanja imajo posebno doživljajsko razsežnost, saj nas postavijo v okolje, kjer ne zbiramo le vtisov, ampak gradimo svojo zgodbo izkušenj. Ko smo prisotni, se začnejo drobni trenutki povezovati v celoto: pogled domačina, zvok ulice, okus hrane. Takrat potovanje ni več niz dogodkov, ampak proces, ki nas postopoma spreminja in nadgrajuje. Na poti se naravno odpre prostor za drugačen stik s sabo. Nove okoliščine, drugačni ritmi in nepredvidljivost ustvarijo pogoje, v katerih se lahko razvije osebna preobrazba . Sopotnik začne opažati svoje odzive, navade in omejitve. Ta proces ne potrebuje posebnega napora, potrebuje le odprtost, da se pustimo srečati z novim in drugačnim. Gostujoča dežela postane učiteljica, ko jo srečamo z zanimanjem in spoštovanjem. Spletanje drugačnosti med človekom in prostorom ustvarja izkušnjo, ki presega običajno turistično opazovanje . Različni načini življenja, odnosi, tempo in vrednote širijo naš pogled in nas vodijo k večji širini, razumevanju in notranji stabilnosti. V tem procesu se spontano razvijajo ustvarjalnost, prilagodljivost in sposobnost videti svet iz več zornih kotov. Potovanje tako postane prostor, kjer se zunanji svet in notranje doživljanje prepleteta v eno izkušnjo. Sopotnik, ki potuje z odprto pozornostjo, ne odnaša domov le spominov, ampak tudi nova spoznanja, ki ostanejo del njegovega vsakdana. V tem se skriva bistvo potovanja: ne v tem, koliko vidimo, ampak v tem, kaj iz videnega ustvarimo.
Zakaj sploh daljša potovanja? Na daljšem potovanju z drugačnost se zares srečamo sami s sabo. Že sama sprememba okolja vpliva na naše telo in možgane. Iz rutine preklopimo v raziskovanje. Možgani začnejo tvoriti nove povezave. Telo se prilagaja novim ritmom. Dalj ko potujemo, bolj se poglabljamo – v deželo in vase. Več odnesemo sabo domov: več zaupanja vase, več notranje stabilnosti, več prilagodljivosti. Predvsem pa bolj realen pogled na svet in nase. 1. Fizična priprava: telo ni samoumevno Veliko sopotnikov podcenjuje ta del, dokler ne pride dan, ko je treba prehoditi 18.000 korakov v vročini. Od potovanja imamo največ, če ga doživimo zdravi. Daljše ko je potovanje, bolj se utrujenost nalaga in nas lahko ošibi. Zato je ključna priprava: zmožnost hoje več ur na dan dober spanec vsaj nekaj tednov pred odhodom redna hidracija (tudi doma, ne šele na poti) manj sladkorja, več beljakovin in zelenjave Potovanje ni trenutek, ko začneš skrbeti zase. Takrat se pokaže, kako si skrbel zase prej. 2. Čustvena priprava: odnosi gredo z nami Na potovanju ne srečate samo novih sopotnikov, ampak na novo spoznate tudi sebe v novih odnosih. Daljša potovanja: okrepijo bližino razkrijejo napetosti pokažejo, kako komuniciramo v drugačnosti Kaj vse se lahko zgodi? utrujenost poveča razdražljivost lakota zmanjša potrpežljivost drugačnost sproži obrambne reakcije Modro je razmisliti: Kako reagiram, ko sem utrujen? Kako komuniciram, ko stvari ne gredo po planu? Znam mirno in pravočasno povedati, kaj potrebujem? Kaj se lahko zgodi? Par na potovanju ugotovi, da ima vsak drugačen tempo. Eden želi raziskovati, drugi potrebuje več počitka. Če tega ne naslovita, nastane konflikt. Če pa se o tem mirno in zrelo pogovorita, se odnos poglobi. Potovanja dokazano krepijo odnose, ker ustvarjajo skupne izkušnje in zahtevajo sodelovanje. 3. Miselna priprava: predsodki bodo prišli na plano Daljše potovanje pomeni stik z drugačnostjo in to je močan sprožilec raznosmernih čustvenih odzivov. Na poti se srečate z: drugačnimi navadami drugačnim tempom drugačnimi vrednotami V sebi lahko opazite: presojanje nelagodje potrebo po kontroli Vse to je normalno. Ključno je, da se vprašamo: »Kaj se lahko iz tega naučim?« Nekdo se razjezi, ker pričakuje točnost in ga čakanje vznemiri. Drugi pa lahko to isto situacijo opazuje in se čudi: »O, zanimivo, tukaj pa čas teče drugače!« Kateri odziv bi izbrali zase? 4. Priprava na nepopolnost Daljše potovanje skoraj zagotovo vključuje nepredvidljive situacije in soočanje z nepričakovanim. Vse to je del izkušnje. Če pričakujete popolnost, boste zagotovo razočarani. Če pa ste se pripravljeni prepustiti potovalnemu vetru, boste potovali z občutkom radosti. Kako se lahko pripravimo na nepredvidljivo? sprejmemo, da na potovanju ni nadzora razvijamo osebno prožnost vadimo potrpežljivost 5. Zakaj se splača? Daljša potovanja niso le odklop, ampak življenjska priložnost za spoznavanje sebe. Pomagajo vam stopiti iz običajnih rutin in se razširiti v nove razsežnosti: izboljšajo psihofizično počutje povečajo občutek sreče krepijo samozavest širijo pogled na svet razvijajo kreativnost Kaj lahko naredite že danes? pojdite na daljši sprehod brez telefona opazujte, kako reagirate, ko ste utrujeni zavestno pijte več vode vprašajte se: Kaj me na poti najbolj vrže iz ravnovesja? Bolj kot se pripravite: fizično čustveno miselno več boste s potovanja odnesli.



