Kaj imajo skupnega coaching, supervizija in potovanja?

vesna@intia.si

ŽIVETI = POTOVATI

Ko potujem, se znajdem v potovalnem ritmu in v hitro menjajočem se prostoru, ki sta povsem drugačna od domačega. Pozornost namenjam prepoznavanju podobnosti in razlik med sabo, sopotniki in domačini, ki jih srečujem v gostujoči deželi.


Ko se soočam z drugačnostjo, trčim v mišljenjske in čutenjske vzorce drugih civilizacij, kar je odlična priložnost, da se sprašujem o svojih prepričanjih in predsodkih, skozi katera gledam v svet. V stiku z drugačnostjo prevrednotim svoje vrednote in pod vprašaj postavim predpostavke, na katerih temelji vsakdanje domače življenje. To se zgodi tudi v procesu coachinga in supervizije.


Dostopni mi postanejo ključi, ki odpirajo vrata, za katerimi se skrivajo nove pokrajine notranjega sveta. Obdana s sopotniki, nisem sama v labirintu soočanja z drugačnostjo. Povezana sem v močno pleme, ki mi daje občutek varnosti in zaupanja, da se lahko prepustim raziskovanju drugačnosti in vzporednih resničnosti. Prav tako kot v skupini coachinga ali supervizije!


ZAVEDANJE MINLJIVOSTI

Že ko se odpravim od doma, začutim minljivost. Soočim se z dokončnostjo odhoda. Pred odhodom želim postoriti vse najnujnejše, morda bližnjim izrečem besede, ki jih sicer ne bi in najrajši zaključim svoje nedokončane zadeve. Priprava na potovanje me drami in budi, v meni vzbuja vzneseno pričakovanje; povratek domov pa je kot novo rojstvo, nov začetek, ki mi daje priložnost, da potovalne izkušnje in spoznanja prelijem v predrugačeno resničnost. Coaching in supervizija pa mi dajeta prostor in čas, da se doma soočam sama s sabo in svojimi ključnimi vsebinami.


Na potovanju se nahajam le v sedanjem trenutku. Pot zavedanja minljivosti me vodi v neznano, nepredvidljivo, nedoživeto. Izkušnja potovalne minljivosti usmerja mojo pozornost na tukaj in zdaj. V vsakem procesu supervizije in coachinga se učim biti polno prisotna, budna in v svojem središču prav tako kot pri potovanjih.


POTOVALNA STRAST IN SLAST

Potovanja me osvežijo, ko začutim slast in strast potovalnih prelesti: spoznavam, raziskujem, osvajam, doživljam. Potovanja so izpolnjujoča, saj mi dajo možnost in priložnost, da se odmaknem od znanega, udobnega, ustaljenega, predvidljivega in domačega. Dajo mi krila, da poletim v jati sopotnikov, da pridem v stik s skritimi deli sebe. Dajejo mi zagon, da še bolj v polnosti doživljam moč sedanjega trenutka in da ozaveščam svoje potenciale in namen življenja na tem planetu. Vas spominja na coaching in supervizijo?


Ko potujem, letim na potovalni skakalnici in se obenem plast za plastjo potapljam globlje v svoje bitje. Ko se vrnem domov, je kot da bi pristala v toplem gnezdu, od koder lahko uresničujem spoznanja in jih prevajam v novo raven ozaveščenega življenja. Po spirali osebnega razvoja!!!

STIK S SABO

Obogatena s potovalnimi spoznanji imam več moči, da sprejmem življenje tako kot je. Potovanje namreč postavi pod vprašaj samoumevnosti, prevetri zatohle kotičke notranjega sveta.

Še več, umetnost potovanja je kot umetnost pospravljanja: izostri čute, kaj v življenju želim ohraniti in česa ne. Na novo začutim in prepoznam, čemu je smiselno namenjati pozornost in posvečati čas.


Kar sama vznikajo ključna vprašanja: Kaj me napolnjuje z veseljem, kaj mi prižiga iskrice v očeh? Kaj je tisto, kar me podpira, kaj me ruši? Kaj me napolnjuje, kaj me prazni? Kje usahnem in kje zažarim? V procesih osebnega in strokovnega razvoja so prava vprašanja ključna!

SOUSTVARJANJE

Potovanje je so-ustvarjanje potovalne zgodbe, ki je vedno znova unikatna, posebna in neprimerljiva. Na potovanju zlahka pokukam v skrite kotičke sebe, kjer sem shranila nerazrešene zgodbe. Pregledam jih, prediham, ločim seme od plevela in naredim prostor za ustvarjanje novega poglavja svoje osebne zgodbe. Ta isti namen zasledujeta supervizija in coaching. Ozaveščamo! Skupaj smo močnejši!


ČAROBNOST

Potovanja so intimna človeška izkušnja, čisto moja, osebna, globoka. Razpirajo me v najbolj nežnih plasteh. Prenovljena vstopim v domačo resničnost in svoj nov sijaj negujem in obnavljam, ko vnašam v življenje nove kvalitete, ki so se mi na potovanju vtisnile v srce.


PREBUJENJE

Potovanje me prebudi in spodbudi, da zaživim iz radosti, miru, namena in smisla, namesto iz strahov, tesnobe, jeze, občutkov krivde, prisile in dolžnosti. V polnosti začutim igrivost, iskrivost in živost. Zato postajam vse bolj gibka, spontana in gibljiva. Še več, potovanja me navdihujejo, obnavljajo vitalnost in moč. Zveni znano?!?


KAJ PA ZDAJ?

Kitajski pregovor pravi, da je najboljše zdravilo proti smrti Življenje! Življenje v potovanju, dodajam.

Skupaj naredimo korak naprej, proti celovitosti in ŽIVOSTI! Dobrodošli, veselim se vas!


Vesna Selan

Po vesna 17. december 2025
Kako se posloviti od starega leta in novo začeti v svežini? Ko se bližamo koncu leta, se oziramo nazaj na prehojeno pot, na dosežke in preizkušnje, ki so nas oblikovale. Zavestno slovo od starega leta ali zaključenega potovanja je proces osebne regulacije, ki omogoča jasnejši vstop v nadaljevanje. Vprašanja refleksije, ki si jih lahko najprej zastavim, so: Čemu sem se najbolj nasmejal? Kaj me je presenetilo in se me globoko dotaknilo? Kaj sem se naučil? Kaj želim prečistiti in nadgraditi in čemu želim pustiti, da gre svojo pot? Potem pa si ogledam kar po vrsti: Letni rezime dogodkov Zakaj: Pogled nazaj aktivira energijo za korak naprej. Kako: Kaj se je vse letos zgodilo? Zapiši ključne dogodke, tako kot so se zgodili, brez vrednotenja. Inventura čustev in občutkov Zakaj: Nezaključene situacije, neizrečene besede in neimenovana čustva jemljejo fokus. Kako: V dva stolpca zapiši, kaj ti jemlje in kaj daje energijo: energija gor in energija dol. Pregled jasno pokaže, kaj je smiselno ohraniti in česa ne. Priznanje drobnih zmag Zakaj: Možgani si lažje zapomnijo napake kot napredek. Zato usmerimo pozornost v dobro, tudi če je le drobno. Kako: Zapiši vsaj tri konkretne zmage, tvoje, iz tvoje družine ali tvoje ekipe, kjer si sodeloval. Pospravljanje odprtih vprašanj Zakaj: Nedokončane zadeve tiho kradejo pozornost. Kako: Vsaki odprti stvari, projektu, nalogi določi zaključek, datum, ko se je lotiš ali pa jo zavestno arhiviraj. Odmik v tišino Zakaj: Jasnost vznikne v tišini in samoti. Integracija izkušenj, refleksija vodi v spoznanja in notranjo modrost. Kako: Določi si čas v dnevu brez motenj, brez zaslonov, brez cilja in fokusa. Samo za BITI. Lekcije konfliktov Zakaj: Razrešeni konflikti povečujejo notranjo zrelost. Kaj želim in česa ne? Kako: Pri vsakem večjem konfliktu zapiši: kaj sem se naučil o sebi, kje sem rasel, kaj bi drugič naredil drugače. Ritual zahvale Zakaj: Hvaležnost stabilizira čustveno stanje. Pozornost na to, kar že je, prebuja notranje potenciale. Kako: Napiši seznam stvari, za katere si hvaležen, tudi povsem vsakdanjih. Učinek je presenetljivo konkreten. Čiščenje prostora Zakaj: Zunanji red podpira notranjo jasnost. Kjer je red, življenje teče lahkotneje. Kako: Pospravi delovni prostor, dokumente, torbo. Simbolični zaključek Zakaj: Majhne akcije ustvarjajo občutek celovitosti. Kaj mi prižiga iskrice v očeh? Kako: Zaključi zadnjo nalogo leta, zapri zvezek, ugasni računalnik in zavestno reci: »To leto je zaključeno.« Zavestni prehod Zakaj: Brez prehoda ni pravega začetka. Samodisciplina osvobaja. Kako: Vprašaj se: Kakšna oseba želim biti v novem letu, kako želim živeti. Ko leto zaokrožimo zavestno, brez umikanja in idealiziranja, ustvarimo notranji red, iz katerega se novo lahko začne brez prisile, z jasnostjo in notranjo poravnanostjo.
Po vesna 9. december 2025
Kot potovanje v neznano nam konflikti dajejo priložnost odkrivati nove poti do soljudi. Namesto, da se delamo, kot da jih ni, ali pa pred njimi bežimo, je najbolj koristno in smiselno, da se z njimi soočimo. Včasih potovanje postane ogledalo naših odnosov, saj nas razgali in izbeza iz običajnih skrivališč kopice dela in varnega kotička domačih navad. Zato dobimo priložnost, svežo motivacijo in nov vpogled, saj se iz dobro razrešenih konfliktov veliko naučimo o sebi. Zakaj so torej konflikti čisto ok? Brez konfliktov bi bili odnosi kot juha brez soli. Soočanje mnenj in stališč vnese v odnose zanimivo dinamiko, ki nas zbudi in nas spodbudi – kot začimbe v hrani. Razrešeni konflikti povezujejo bolj kot skupinska fotografija. Iskreno razreševanje vzpostavi novo raven v odnosih, kjer bolj spoznamo tudi sebe. Humor v konfliktu je kot hladna lubenica v poletni vročini. Prijaznost in dobrohotnost, besede iz miru in distance vnesejo vzdušje naklonjenosti, ki odpira nove poti. Konflikt nas nauči uporabljati supermoč: umetnost postavljanja dobrih vprašanj. Vprašanja odpirajo nove možnosti, usmerjajo pozornost, raziskujejo in vabijo v soustvarjanje. Na primer: Kako ti to vidiš? Kaj to pomeni zate? Kaj pa če... Kaj točno imaš v mislih? Kaj od tega se ti zdi najbolj smiselno? Kaj od tega je najbolj pomembno? Kaj bova naredila prihodnjič v podobni situaciji? Kako misliš, da se ob tem počuti on? Kakšen odnos si želimo imeti? Je to to, kar smo se dogovorili? Odpre vrata iskrenosti. Ko napetost popusti, ostane pristen pogovor, ki ga sicer ne bi imeli. V skupini konflikt naslovi neizgovorjeno Ko si povemo, kaj zares želimo in kaj potrebujemo, se dinamika med nami okrepi. Konflikt razbije iluzijo popolnosti. Uči nas, da nihče ni popoln – niti mi, niti sogovornik, kar naredi odnose prijetnejše. Konflikt nam pomaga prepoznati, kaj nam je pomembno. Kje so naše meje. Kaj nas zaboli. Česa ne moremo več nositi s sabo. Pa tudi, kaj si resnično želimo od sebe in drugih. Konflikti kažejo smer v naslednji korak. Najlažje konflikt razrešimo v začetni fazi, tako da OBA odkrito spregovorita in poiščeta kompromis z zavedanjem osebne odgovornosti. Kako se lotim konflikta na način, ki deluje? Tako da izrazim sebe in ne obtožujem drugih, da poslušam s polno prisotnostjo in pozornostjo. Najprej razmislim, kaj zares želim in kaj mi to pomeni. S tem umirim svoja čustva in v pogovor vstopim iz polja miru. Na situacijo pogledam z njegovega zornega kota, z njegove perspektive. Odprto, brez predvidevanj. Zato iskreno vprašam in aktivno poslušam.  Spoštljivo poiščemo skupne točke. Uporabim moč vprašanj, da preverim svoje domneve in pridobim jasne informacije. Predlagam rešitev: Kaj koristi drugim? Kaj so skupne koristi? Kaj so moje koristi? Kaj se lahko naučim iz konfliktne situacije? Kako smo torej lahko v rešitev vključeni VSI? To je tista prava, konstruktivna pot za soočanje s konflikti, ki nas vodi po poti razvoja naprej. Na potovanjih, v službi in doma.
Po vesna 3. december 2025
Ko se odpravljamo na pot, svoje potrebščine spakiramo v kovčke, ki imajo omejitev prostornine in teže, zato so na mestu razmisleki: »To zares potrebujem? Je to zame koristno, smiselno in uporabno?« Ta ista vprašanja si zastavimo doma s spodbudo, da lahko manj postane VEČ. Manj stvari pomeni več prostora za spontanost. Manj bolj uporabnih stvari nam koristi bolj kot več manj uporabnih. Bistveno je, da je tisto, kar vzamemo sabo na pot, kvalitetno in da služi svojemu namenu. Spontani obisk tržnice, lokalni izdelki, ki jih srečamo na poti, so del potovalne spontanosti. Manj skrbi za stvari sprosti več energije za doživljanje. Če se ne ukvarjamo s stvarmi, ostane čas in pozornost, ki ga usmerimo v naravo, rastline, živali in soljudi. Manj kot smo obremenjeni z organizacijo stvari okrog sebe, lažje se osredotočimo nase in na svoje počutje, bolj živi smo in sodelujoči. Manj ko nosimo sabo, več opazimo okoli sebe. Popotniki, ki potujejo z manj prtljage, hitreje doživijo občutek sproščenosti, saj jih ne spremlja stalna skrb, da bi kaj izgubili, pozabili ali poškodovali. Pozornost se iz sebe premakne na okolje, iz osredotočenosti na stvari na fokus na občutke. Obdajmo se s stvarmi, ki nam vzbujajo veselje. Kaj mi od tega, kar imam okrog sebe, zares služi in vzbuja veselje? To je vredno ohraniti in negovati, to je tisto, kar zares potrebujemo v svoji bližini. Tisto pa, kar me bremeni, sproža neprijetne občutke, tega ne potrebujem, ne na potovanju in ne doma. Urejena prtljaga znižuje stres. Ko natančno vemo, kje se kaj nahaja, se potovanje odvija bolj tekoče. Enak princip doma sprošča prostor in misli: urejenost ustvarja občutek nadzora in jasnosti. S tem, ko stvari ne iščemo, prihranimo ogromno časa in energije. Manj kot imamo s seboj, več lažje sprejmemo. Ko prtljaga ostane lahka, postane prostor za učenje, odzive, čustva in doživetja veliko širši. Opazujmo svoj odnos do stvari in se učimo o sebi in svetu.