Zakaj imam rada coaching?

vesna@intia.si

Sem coachinja in pomagam vam narediti korak naprej. Imam pa tudi svojega coacha, ki pomaga meni. Vsaj enkrat tedensko se dobim z njim in v zaupnem profesionalnem odnosu razgrnem lastna vprašanja in odgovore, razvojne dileme in želje, porajajoče probleme in zamisli.


Začne se z uvodnim pogovorom, čvrsto usmerjenim v cilj – kaj želim doseči danes. Včasih to ni preprosto, saj iz dnevnega meteža misli težje izluščim bistvo. Z nekaj dobro usmerjenimi vprašanji pa me coach hitro pripelje do tega, kaj je v tem trenutku najbolj zrelo za korak naprej. 


Z nekaj dodatnimi vprašanji coach preveri, ali je to res tisto, kar želim razčistiti, doseči ali preseči. Z vprašanji me pripelje do razumevanja, kako je doseganje PRAV TEGA CILJA zame ključno za vidno nadgradnjo mojega življenja. Tako pridem do razumevanja, da sem pripravljena zbrati vso potrebno moč in pozornost, s katero postanem še boljša verzija sebe. 


Všeč mi je, ker do odgovorov prihajam sama, glede na moje razumevanje sebe in sveta, coach pa me s spretnim usmerjanjem vodi do lastnih zaključkov, ki gradijo mojo samozavest – SAMA lahko pridem do pravih ciljev in sama lahko zberem MOČ za njihovo doseganje! Čutim se aktivno, zdravo, sposobno, motivirano in prebujeno. 


Potem vstopim v del coaching procesa, kjer raziskujem ideje – z občutkom varnosti, hkrati vznemirjena in motivirana, saj poznam in čutim svoj ZAKAJ! Sprostim se in se prepustim vodenju coacha, ki z vprašanji usmerja mojo pozornost v tudi najbolj skrite kotičke moje notranjosti, ki jih sama nikoli ne bi obiskala; a tam tičijo tisti odgovori, do katerih sama ne morem tako zlahka. Vem, bolj ko se prepustim in poslušam s srcem, večji bo učinek in boljši bo rezultat. 


Čutim, kako se vprašanja usmerjajo v moje slepe pege in sence, ki jih sama najraje zaobidem. Coacheva vprašanja pa z razumevajočo vztrajnostjo vrtajo in me vodijo v prav te, še neodkrite temine. Sama odgovarjam, osvetljujem, odkrivam lastne skrivnostne kotičke, odkrivam omejujoča prepričanja, ki me odvračajo od uresničevanja ciljev in radosti, ki jih želim živeti. Kljub temu, da se soočam s sabo, se počutim sprejeto, spoštovano in varno.


Zdaj prihajam do novih idej in rešitev, ki so bile prej zame nevidne. Prvi strahovi in nelagodja se vse bolj umikajo navdušenju nad novimi pogledi in potenciali v konkretnem življenju. Spomnim se, kako sem se najprej boleče dotaknila svoje težave. Potem me je navdušila možnost nove rešitve in priložnosti, ki so se odprle. S podporo coacha sem zbrala dovolj notranje moči, da sem novo idejo uresničila v vsakodnevnem življenju. To je tisto kar šteje! To je tisto, kar si želim tudi za svoje kliente! 


V uresničevanju zamisli in doseganju ciljev se namreč prava zgodba šele začenja. Spoznanje samo je sicer velik uspeh, a smisel je dosežen le, če ga zaživiš v dnevnem vsakdanu. Zamisel dobrih odnosov uresničiš z dobrimi odnosi, ki jih živiš. Zamisel boljše kondicije in manj kilogramih uresničiš s konkretnimi rezultati – da si bolj formi in fit! Zamisel po večji učinkovitosti in več denarja uresničiš z več denarja na svojem računu. In željo po bolj urejenem življenju uresničiš prav redom, v katerem živiš.


Tu je glavni, osrednji del coaching procesa – akcija in uresničevanje! Uresničiti novo idejo, boljši odnos, dobro kondicijo in želeno težo, želeni denar … Tu se srečamo sami s seboj, z našimi starimi navadami in vedenji in tudi če točno vemo, kaj želimo, do tega ne moremo priti sami. 


Zato je v fazi aktivnega uresničevanja ciljev coach še posebej neprecenljiv. Vodi me (in pri tem tudi pomaga), da skupaj ustvariva vizijo procesa, skozi katerega bova idejo uresničila v praksi. Zastaviva prvi korak, ki ga storim v tej smeri. Prvi korak sproži posledico, ki jo nadaljujem v drugi korak … Vem, da coachu lahko zaupam: on me sledi, mi je na voljo in mi pomaga – da idejo in CILJ URESNIČIM! O fazi aktivnega uresničevanja ciljev bom še pisala in govorila, saj je neizčrpna vsebina zgodb opolnomočenja, ki nam vdihujejo smisel in upanje, moč in poslanstvo. 


Vem, da brez coacha mnogih težav v življenju ne bi mogla rešiti, se »odtakniti« iz svojih zataknjenosti in mnogo ciljev ne bi uresničila. Vsekakor bi za realizacijo porabila veliko več časa, če bi se jih lotila brez coachevega vodenja in podpore. 


Z vsako uresničitvijo cilja in zamisli moje življenje postane neprecenljivo nadgrajeno, saj ko razrešim zaplet v kateremkoli izmed svojih odnosov, ga potem živim harmonično v vsakem nadaljnjem trenutku. Kar me je prej rušilo, me zdaj bogati. Kar me je prej zaposlovalo, kradlo moj čas, energijo in pozornost, me zdaj sprošča v nov napredek. 


Sem coach in imam svojega coacha. Moj osebni in strokovni razvoj je postal del mojega življenja, postala sem vse bolj gibljiva ter vse lažje sproščam to, kar mi na poti ne služi. Tako lahko še bolj pomagam svojim klientom, da nadgradijo svoje življenje. Z lastnim raziskovanjem, kateri mehanizmi, vzvodi in strategije mi dajejo moč za naslednji korak, odkrivam tudi poti drugih do cilja. Da se nadgradnja zgodi in OBSTANE, kot nov gradnik v ustvarjanju življenja. 


Delam to, kar živim. In živim to, kar delam.

Iz srca vam privoščim, da se to zgodi tudi vam. 

Vesna Selan



Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Moč igrivosti

Po vesna • 16. julij 2025
Kaj mi prižiga iskrice v očeh? To vprašanje odzvanja v meni, ko pod borovci v počitniškem vzdušju krepim svoj notranji mir. V sebi ustvarjam prostor naklonjenosti, iz katerega vznikne igrivost, živost, zavestna prisotnost, otroško čudenje in navdušenje. Igrivost mi pomeni, da čutim, kot da je prvič. Plavam, kot da je prvič. Diham, kot da je prvič. Okušam, kot da je prvič. Odprem se trenutku, kot da vanj vstopam na novo. Povem si zgodbo o sebi in svojih izkušnjah, kot da je prvič! Na resne teme svojega življenja pogledam skozi prizmo igrivosti. Igrivost nam namreč daje možnost, da nase pogledamo na nov način, si zgradimo nov program in si s te nove perspektive ogledamo svoje življenje. Ko grem plavat, se z naklonjenostjo zavedam, kaj zares doživljam. Čutim prijeten ton v ozadju, mir v srcu, zato z naklonjeno prisotnostjo gledam, kako moje telo diha - že od prvega in bo dihalo vse do zadnjega diha - kar samo od sebe. Nič mi ni treba za to storiti. Igrivost mi pomeni, da sem lahko kar cel dan v občutku prisotnosti. Ne glede na okoliščine lahko ustvarjam svoj prostor naklonjenosti in notranjega miru, iz katerega vznikne IGRIVOST! Otroško čudenje in navdušenje je tisto, kar si želimo negovati vsak dan. Namen je, da ostanemo svetli in sijemo, vsemu navkljub. To je to! Morda ne bo več drugič in tretjič. Zato doživljam tisto, kar edino JE – in to je tukaj in zdaj.

Moč lahkotnosti

Po vesna • 9. julij 2025
Kaj sploh je lahkotnost in zakaj bi si jo želeli čutiti? Ni običajno, da bi razmišljali o lahkotnosti in se ukvarjali z njo. Bolj kot ne smo navajeni »stisniti zobe«, narediti še to in ono, biti pridni, produktivni. Ko pa se enkrat ustavimo, naj bo na počitnicah, potovanju ali v koščku svojega prostega časa, nas notranji občutki dohitijo. Takrat je pravi čas, da se usmerimo v raziskovanje sebe. Najprej, prikličimo si nasmeh na obraz. Naj se nasmejejo oči, zmehča čelo, lica, vrat in rame. Zavejmo se svojega telesa, njegovega najbolj nevtralnega dela, svojih podplatov. Misli, ki vrvijo po kotičkih notranjega sveta, odložimo na notranjo poličko. Bolj trdovratne občutke objamemo z nasmehom, brez želje, da bi se jih znebili. Ovijemo jih v plašč naklonjenosti. Prav v tem sprejemanju postopno izzvenijo in se celo zazdijo kot vihar v kozarcu vode. Na ta način vzpostavljamo koristna stanja notranjega miru. Lahkotno pomeni zlahka, brez teže in muke. Pred vsakim novim mailom, stikom, doživetjem ali opravkom vzpostavimo naklonjenost v sebi. S tem občutkom v ozadju se lotimo dela in doživljanja naslednjega trenutka. Zrahljamo nekoristna stanja in tako ves čas obdržimo lahkotnost v ozadju svojega delovanja. Težke misli in skrbi odložimo na notranjo poličko, svojo pozornost pa namesto da bi jo usmerili v premlevanje bremen, usmerimo v naravo, na drevesa in ptice, na morje in zrak. Lahkotno pomeni s humorjem. Na temačne situacije pogledamo z več zornih kotov, tudi s hudomušne perspektive. Na ta način razrahljamo resnobnost in težo, pristopimo raziskovalno in ne borbeno. Vse to krepi naklonjeno lahkotnost. Po učenju prof. dr. Tamare Ditrich (IKKP, 2024) so stanja čuječnosti in ljubeznive naklonjenosti (mettā) temelj za vznik koristnih notranjih stanj. Ko vadimo naklonjenost, ko smo pozorni na telo, ko nežno opazujemo dih, se v nas prične odvijati proces razrahljanja napetosti, sodb, hitenja, kar ustvari prostor za lahkotnost. Pozornost usmerjamo v vprašanja: Kdaj in kje začutim lahkotno notranjo toplino? Kako se povežem z lahkotnimi občutki? Kje v telesu najlažje začutim lahkotnost? Prav pozornost na telo nas pripelje v stik z globljo prisotnostjo. V praksi čuječnosti v hoji ali pri dihanju ozavestimo, kako življenje teče skozi telo. Lahkotno, tukaj in zdaj.

Moč naklonjenosti

Po vesna • 2. julij 2025
Usedem se, ustavim se in vadim moč naklonjenosti. Kako? Opazujem se. Ne rešujem, ne presojam, se ne odločam, ne načrtujem, samo čutim. Prof. Dr. Tamara Ditrich, ki jo z radovednostjo poslušam na predavanjih o budistični psihologiji in čuječnosti (IKKP, 2024) in na individualnih srečanjih, uči, da čuječnost ni le pozornost; je način bivanja, globoko prepleten z etiko. Ljubezniva naklonjenost – mettā – ni samo meditacija, temveč temelj poti moči naklonjenosti. Ko vadim čuječnost, vadim naklonjenost do vsega, kar smo in do vsega, kar je, je bilo in bo, doma in po svetu. Kako se počuti moje telo? V čuječnostni praksi začenjam pri telesu. Zavem se stopal, se nasmehnem in zavestno usmerjam pozornost. Moje rame: so napete ali sproščene? Moja stopala: s katerim delom se dotikata tal? Moje dihanje: teče samo, hitro ali počasi? Ko hodim počasi in zbrano, kako premikam noge? Ko pijem vodo, kakšna je njena temperatura, kako se pretaka po ustih? Ko usmerjam pozornost, jo krepim in postajam vse bolj prisotna tukaj in zdaj. Katere misli odložim na poličko? Včasih mi brni v glavi kot na egipčanski tržnici. Take in drugačne misli šibajo sem in tja, zato se jim nasmehnem in jih preprosto odložim na notranjo poličko. Ne ukvarjam se z njimi, samo pustim jih tam. Morda celo izparijo! Za hip nastane prazen prostor in takrat usmerim naklonjeno pozornost do sebe, nato do osebe, do katere čutim toplino in potem še do vseh bitij. Ljubezniva naklonjenost pomeni širok spekter koristnih stanj, ki jih zavestno negujem in gojim. Kjer je naklonjenost, tam ni jeze, strahu, obsojanja in vseh ostalih nekoristnih občutkov. Kaj mi prikliče nasmeh na obraz? Dovolj je že, da se preprosto nasmehnem. Telo ima spomin, zato s tem, ko se nasmehnem, prikličem koristna stanja in okrepim zavedanje, da sem le tukaj in zdaj. Ko treniram čuječnost, treniram prijazno pozornost z namero: “Naj sem mirna. Naj sem dobro. Naj so vsi dobro.” Čuječnost ni nikoli ločena od naklonjenosti – sta sestri, ki hodita z roko v roki. Zakaj gojiti moč naklonjenosti? Naklonjenost nam prinaša notranji mir, ki ni odvisen od zunanjih okoliščin. Naklonjenost ustvarja prostor za toplino in razumevanje. Uči nas, da se ne ujamemo v valove strahu, jeze in sodb, ampak izberemo povezanost, spoštovanje in človečnost. Ljubezniva naklonjenost ni nekaj, kar pride samo od sebe. Ustvarjamo jo v sebi s prakso, vajo in namero. Ko jo gojimo, krepimo stanje, ki preobraža nas in naše odnose, saj postopoma odstrani nekoristna notranja stanja in nam pomaga živeti zavestno.