Zakaj imam rada coaching?

vesna@intia.si

Sem coachinja in pomagam vam narediti korak naprej. Imam pa tudi svojega coacha, ki pomaga meni. Vsaj enkrat tedensko se dobim z njim in v zaupnem profesionalnem odnosu razgrnem lastna vprašanja in odgovore, razvojne dileme in želje, porajajoče probleme in zamisli.


Začne se z uvodnim pogovorom, čvrsto usmerjenim v cilj – kaj želim doseči danes. Včasih to ni preprosto, saj iz dnevnega meteža misli težje izluščim bistvo. Z nekaj dobro usmerjenimi vprašanji pa me coach hitro pripelje do tega, kaj je v tem trenutku najbolj zrelo za korak naprej. 


Z nekaj dodatnimi vprašanji coach preveri, ali je to res tisto, kar želim razčistiti, doseči ali preseči. Z vprašanji me pripelje do razumevanja, kako je doseganje PRAV TEGA CILJA zame ključno za vidno nadgradnjo mojega življenja. Tako pridem do razumevanja, da sem pripravljena zbrati vso potrebno moč in pozornost, s katero postanem še boljša verzija sebe. 


Všeč mi je, ker do odgovorov prihajam sama, glede na moje razumevanje sebe in sveta, coach pa me s spretnim usmerjanjem vodi do lastnih zaključkov, ki gradijo mojo samozavest – SAMA lahko pridem do pravih ciljev in sama lahko zberem MOČ za njihovo doseganje! Čutim se aktivno, zdravo, sposobno, motivirano in prebujeno. 


Potem vstopim v del coaching procesa, kjer raziskujem ideje – z občutkom varnosti, hkrati vznemirjena in motivirana, saj poznam in čutim svoj ZAKAJ! Sprostim se in se prepustim vodenju coacha, ki z vprašanji usmerja mojo pozornost v tudi najbolj skrite kotičke moje notranjosti, ki jih sama nikoli ne bi obiskala; a tam tičijo tisti odgovori, do katerih sama ne morem tako zlahka. Vem, bolj ko se prepustim in poslušam s srcem, večji bo učinek in boljši bo rezultat. 


Čutim, kako se vprašanja usmerjajo v moje slepe pege in sence, ki jih sama najraje zaobidem. Coacheva vprašanja pa z razumevajočo vztrajnostjo vrtajo in me vodijo v prav te, še neodkrite temine. Sama odgovarjam, osvetljujem, odkrivam lastne skrivnostne kotičke, odkrivam omejujoča prepričanja, ki me odvračajo od uresničevanja ciljev in radosti, ki jih želim živeti. Kljub temu, da se soočam s sabo, se počutim sprejeto, spoštovano in varno.


Zdaj prihajam do novih idej in rešitev, ki so bile prej zame nevidne. Prvi strahovi in nelagodja se vse bolj umikajo navdušenju nad novimi pogledi in potenciali v konkretnem življenju. Spomnim se, kako sem se najprej boleče dotaknila svoje težave. Potem me je navdušila možnost nove rešitve in priložnosti, ki so se odprle. S podporo coacha sem zbrala dovolj notranje moči, da sem novo idejo uresničila v vsakodnevnem življenju. To je tisto kar šteje! To je tisto, kar si želim tudi za svoje kliente! 


V uresničevanju zamisli in doseganju ciljev se namreč prava zgodba šele začenja. Spoznanje samo je sicer velik uspeh, a smisel je dosežen le, če ga zaživiš v dnevnem vsakdanu. Zamisel dobrih odnosov uresničiš z dobrimi odnosi, ki jih živiš. Zamisel boljše kondicije in manj kilogramih uresničiš s konkretnimi rezultati – da si bolj formi in fit! Zamisel po večji učinkovitosti in več denarja uresničiš z več denarja na svojem računu. In željo po bolj urejenem življenju uresničiš prav redom, v katerem živiš.


Tu je glavni, osrednji del coaching procesa – akcija in uresničevanje! Uresničiti novo idejo, boljši odnos, dobro kondicijo in želeno težo, želeni denar … Tu se srečamo sami s seboj, z našimi starimi navadami in vedenji in tudi če točno vemo, kaj želimo, do tega ne moremo priti sami. 


Zato je v fazi aktivnega uresničevanja ciljev coach še posebej neprecenljiv. Vodi me (in pri tem tudi pomaga), da skupaj ustvariva vizijo procesa, skozi katerega bova idejo uresničila v praksi. Zastaviva prvi korak, ki ga storim v tej smeri. Prvi korak sproži posledico, ki jo nadaljujem v drugi korak … Vem, da coachu lahko zaupam: on me sledi, mi je na voljo in mi pomaga – da idejo in CILJ URESNIČIM! O fazi aktivnega uresničevanja ciljev bom še pisala in govorila, saj je neizčrpna vsebina zgodb opolnomočenja, ki nam vdihujejo smisel in upanje, moč in poslanstvo. 


Vem, da brez coacha mnogih težav v življenju ne bi mogla rešiti, se »odtakniti« iz svojih zataknjenosti in mnogo ciljev ne bi uresničila. Vsekakor bi za realizacijo porabila veliko več časa, če bi se jih lotila brez coachevega vodenja in podpore. 


Z vsako uresničitvijo cilja in zamisli moje življenje postane neprecenljivo nadgrajeno, saj ko razrešim zaplet v kateremkoli izmed svojih odnosov, ga potem živim harmonično v vsakem nadaljnjem trenutku. Kar me je prej rušilo, me zdaj bogati. Kar me je prej zaposlovalo, kradlo moj čas, energijo in pozornost, me zdaj sprošča v nov napredek. 


Sem coach in imam svojega coacha. Moj osebni in strokovni razvoj je postal del mojega življenja, postala sem vse bolj gibljiva ter vse lažje sproščam to, kar mi na poti ne služi. Tako lahko še bolj pomagam svojim klientom, da nadgradijo svoje življenje. Z lastnim raziskovanjem, kateri mehanizmi, vzvodi in strategije mi dajejo moč za naslednji korak, odkrivam tudi poti drugih do cilja. Da se nadgradnja zgodi in OBSTANE, kot nov gradnik v ustvarjanju življenja. 


Delam to, kar živim. In živim to, kar delam.

Iz srca vam privoščim, da se to zgodi tudi vam. 

Vesna Selan



Prijavite se

Brezplačni coaching in predstavitev

Po vesna 4. februar 2026
Si predstavljate, da pripotujete na svojo sanjsko destinacijo in potem … zbolite? Namesto raziskovanja ulic, pokrajin in okusov ležite v hotelski sobi in upate, da bo »jutri že bolje«. Ojoj. Kakšna škoda časa, energije in denarja! Zato se je na potovanje smiselno pravočasno pripraviti in poskrbeti za fizično kondicijo in zdravje, saj ima telo na poti precej več dela, kot ga ima doma. Pogosti izgovori - in zakaj ne zdržijo »Saj sem čisto v redu.« Res? Z lahkoto prehodite 15.000 do 20.000 korakov na dan, več dni zapored, pogosto po neravnem terenu, v vročini ali vlagi? »Vedno grem na pot direktno iz pisarne, utrujen in neprespan, pa je bilo do zdaj vse ok.« Do zdaj. Telo ima precej dober spomin in še boljši števec. Enkrat reče: dovolj. »Če zbolim, bom vsaj spoznal njihov zdravstveni sistem.« Se šalite? Zamudili boste tisto, zaradi česar ste sploh šli na pot! Kako veste, da ste se dobro pripravili? Telo sodeluje z našimi načrti: telo zdrži dodatne napore brez večjih uporov, večurna hoja ne pomeni večdnevne utrujenosti, prebava ne protestira ob vsaki spremembi, jutra se začnejo s polno energijo. Konkretno: zmoreš več ur hoje po ravnem in navkreber, redno piješ vodo (po možnosti se hidriraš z rahlo osoljeno limonado), prehrana vključuje dovolj beljakovin in zelenjave, sladkor ni glavni vir energije, spanec ni luksuz, ampak temelj, zbujaš se spočit. Zakaj se priprava splača? Na potovanju narediš tudi do 2-krat več korakov kot doma. Telo to zazna že prvi dan. Dehidracija je eden glavnih razlogov za utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo na poti. Ne, to ni »jet lag«, pogosto je žeja. Imunski sistem slabše deluje ob pomanjkanju spanca. Spanje pred potovanjem je cenejše od zdravil na destinaciji. Več hoje = večja poraba mineralov. Če jih ne nadomestiš, telo upočasni tempo. Stres in navdušenje porabljata energijo. Tudi pozitivno vznemirjenje je fizični napor. Kondicija vpliva na razpoloženje. Bolj utrujeno telo pomeni manj potrpljenja in manj dobre volje. Najlepši trenutki na potovanju se zgodijo takrat, ko nisi na robu moči. Kdaj začeti s pripravo? Najbolje kar takoj. Skrb za telo ni projekt »tik pred odhodom«. Postane naj življenjska prioriteta, saj je predpostavka za vse dejavnosti, ne le zgolj za potovanje. Brez telesa življenje na Zemlji ni mogoče. S čvrstim, močnim, prožnim in vzdržljivim telesom pa je možno živeti bolj polno in izpolnjujoče. Kaj konkretno lahko narediš zase ŽE DANES? pojdi na sprehod, daljši kot običajno, spij en kozarec vode več, kot bi ga sicer, pojdi spat pol ure prej, izberi obrok, ki te nahrani, ne uspava, opazuj, kako se telo odziva in ga upoštevaj. Majhni koraki doma pomenijo velike razlike na poti. Ko telo sodeluje, potovanje postane tisto, kar si želimo, da je: izkušnja, ne preizkušnja.
Po vesna 21. januar 2026
Potovalno soočanje z drugačnostjo nas lahko vznemiri do te mere, da si nismo več všeč. Utrujenost, nepredvidljivost potovanja, drugačen ritem in nepoznano okolje lahko v nas vzbudijo tiste dele, ki presenetijo celo nas same. Lahko postanemo razdražljivi, zmoti nas vse, kar ni v skladu z našimi pričakovanji. Lahko se zapremo vase ali pa želimo imeti nadzor, ki bi nam povrnil občutek varnosti. Vse to je povsem normalno. Kaj sporočam sam sebi? Namesto vprašanja »Kaj je narobe z mano?« poskusite s tem: Kaj mi trenutno manjka? Počitek? Tišina? Hrana? Občutek, da me nekdo razume? Kaj mi gre čez rob? Hitrost? Preveč informacij? Občutek, da moram biti »ves čas v redu«? Kaj pomaga? Poimenujte stanje »Danes sem utrujen.« Že to zniža napetost, pri sebi in pri drugih. Zmanjšajte zahteve do sebe Ni treba, da se vsak trenutek navdušujete. Dovolj je, da ste prisotni. Vzemite si mini pavzo 10 minut tišine nam včasih pomeni več kot 10 minut klepeta. Trenutki, ko se soočamo s sabo in svojo človeškostjo, so na potovanju in v življenju dragoceni. Osvetlijo našo pristnost, dajo nam priložnost, da smo bolj MI, tudi če smo zato sami sebi in drugim manj všeč.
Po vesna 14. januar 2026
Realnost življenja in potovanja kaže, da se zgodi, kot se zgodi. Včasih skladno z našo vizijo, včasih pa ne. Zgodijo se zapleti, zamude, izgubljena prtljaga, odpovedani leti. Telo zboli, potrpljenja zmanjka, pojavijo se napetosti med sopotniki ali sodelavci. Lepi razgledi sanjske destinacije tako postanejo kulisa za zavestno doživljanje nelagodja. Pojavi se priložnost, da se iz nelagodja neuresničenih pričakovanj učimo biti z nelagodjem, ga razumeti in sprejeti, da postane del naše pristne ZGODBE. Na potovanjih se namreč zelo hitro pokaže, koliko nadzora zares imamo, kako ravnamo s svojo energijo, kako poslušamo svoje telo in kako vstopamo v odnose, ko smo utrujeni, lačni ali izven cone prijetnega udobja. Kaj se lahko naučimo iz zapletov · Prilagodljivost je veščina. Čim prej sprejmemo, da spremembe sodijo v potovanje, tem lažje usmerjamo svojo pozornost na rešitve. · Opazujmo telo. Utrujenost, napetost ali prebavne težave so signali, da je čas za počitek in upočasnitev. · Energija ni neomejena. “Samo še to” pogosto pomeni “preveč”. Naučimo se prioritet, tudi na potovanju. · Sopotniki so ogledalo. Opazujmo svojo reakcijo in se učimo, kako sočutno sodelovati. · Humor je najboljši način soočanja. Smejimo se situacijam, ne ljudem, poglejmo jih z naklonjenostjo in prijaznostjo. Praktični koraki, da ostanemo mirni · Globok vdih in reset: Začnite s tremi globokimi vdihi, da umirite misli in telo. · Inventura perspektive: Na situacijo poglejmo vsaj s treh različnih perspektiv: “Kaj je sedaj res pomembno? Kaj lahko pustimo ob strani?” · Mala doza humorja: Poiščite drobne smešne trenutke, saj se pogosto prav iz njih razvije najboljša zgodba, ki nas povezuje in se je še dolgo spominjamo. Želimo si torej zavestno potovanje skozi življenje , ki zna vključiti tudi zamude, napake, spremembe in notranje odzive nanje. Takšno, ki ne obljublja, da bo vedno lahko, ponuja pa orodja, da bo smiselno. Ko potujemo in živimo zavestno, se opazujemo, kako reagiramo, ko nadzor odpove, kako se spoprimemo z nepredvidljivim in kako energijo usmerjamo v način, ki je za nas koristen in konstruktiven.