Želite več smisla?

vesna@intia.si

Modre dobre misli za spodbudo osebnemu razvoju

Na poti po spirali osebnega in strokovnega razvoja so modre krepčilne misli kot smerokaz, kam v trenutkih šibkosti in negotovosti usmeriti svojo pozornost. Na potovanjih v več kot petindvajsetletni praksi potovalne Agencije Oskar se je izoblikoval snop uporabnih, življenjskih resnic, ki jih z veseljem uporabljam ne le pri vodenju potovanj, ampak tudi v procesih coachinga in supervizije. Imenovani so Oskarizmi – ščepci modrosti in dajejo izhodišča za razmislek, navdihujejo in vabijo k iskanju odgovorov na večna vprašanja. Gre za zgoščena vodila za naše smiselno življenje. 


Kratke, zgoščene ideje ponujajo odgovore na vprašanja in iskanja, kajti »Življenje brez smisla je nesmiselno«. Namen Oskarizmov je, da nas spodbujajo, da se ustavimo ter razmislimo o tem, kar se nam dogaja. Oskarizmi zarežejo v naše doživljanje, ko nas potovanje razpira in daje pospešek pri spoznavanju samega sebe. Ko se ujamemo v brezčasju, nas potovalne modrosti vrnejo v sedanji trenutek. Ko smo v dilemi in ne vemo, kako naprej, ko se počutimo čudno ali smo nad življenjem kar tako godrnjavi – takrat je pravi trenutek, da se naslonimo na modro misel in z njo osvežimo svoj odnos ter naravnanost.


 »Boljš’ da smo, kot da nismo« nam daje izhodiščno veselje do življenja, tudi ko so stvari videti najbolj brezupne. Ko hodimo za vodnikom po neznanem terenu in grejo stvari po svoje, se vedno lahko zasidramo v vzpodbudni misli: »Boljš da smo, kot da nismo«. Vodniku Agencije Oskar ta slogan piše na majici, z veselimi črkami, razprostrto čez cel hrbet. Napis se pozibava pred našimi očmi, ko uživamo v potovalnih prelestih, z njimi pronica v nas in nas navdušuje z življenjem. Kajti. »Potovanje (življenje) brez smisla je nesmiselno.«


»Danes je najlepši dan!« A spet? A res prav danes? Zakaj pa? Kaj ni bil že včeraj? Ah, ne, DANES je najlepši dan. Vsa moč je zgoščena v sedanjem trenutku, to je vse, kar imamo. In če je tukaj in zdaj vse, kar je, potem je to to. Občutimo globoko hvaležnost, da SMO in da lahko izkušamo življenje, kot nam je dano in kot ga soustvarjamo z ljudmi okrog nas. Kajti »Prihodnost je prazna množica.«


»Ni naključij. So le meje našega razumevanja.«. Vsako potovanje je drugačno, unikatno in izjemno. Na poteh (v življenju) se nam dogajajo mnoge reči, ene bolj posrečene od drugih. Največji pomen imajo naključja, za katera nimamo ključa, da bi jih razumeli. Se jih zato moramo bati? Ali razširimo naše razumevanje in najdemo ključ? Morda le kakšno prepričanje manj, izkušnja več.


»Sopotniki so največje potovalno bogastvo.«. Z nami delijo enkratno (življenjsko) izkušnjo. Skupaj smo v doživljanju, ko se v nas prebudi otrok ali ko bredemo čez ledeno reko, spimo na puščavskih sipinah in lezemo čez riževa polja. Tako skupaj soustvarjamo drugega in smo eden drugemu najpomembnejši poslušalci. Ker drugih ni. Zato še toliko bolj.


»Vedno je vsakdo na pravem potovanju.« je eden potovalnih (življenjskih) aksiomov. Trmasto se upremo vanj in ga glodamo, dokler za vsakega sopotnika ne izvemo, zakaj je najbolj prav tako, kot je, da je tudi on z nami na tem potovanju (življenju). Včasih je težko, a se splača razširjati preko lastnih meja. Nagrade pa so veličastne. Postanejo lahko naši najboljši prijatelji, ali pa vsaj učitelji, katerih pomen bomo prepoznali nekoliko kasneje. 


»Smisel potovanja je skrit v domačem življenju.« Smisel potovanja (življenja) je skrit v medpotovalnem času. Potovalna razširjanja in prigode, poglabljanja in spoznanja, prigode in zgodbe – vse potovalno bogastvo je smiselno takrat, ko obogati domače življenje. S tem potovalno resničnost vključimo v domačo resničnost, se z njo nadgradimo in obogatimo vse okoli nas. Tako se potovalni strošek spremeni v naložbo v nadgrajeno življenje doma; investicija vase in v svoj osebni in strokovni razvoj se bogato povrne. To pa je pretežno, glavno, tisto, ki smo si ga v tem življenju izbrali, da naredimo to, kar smo si namenili. 


Oskarizem lahko vržemo v zrak na družinskem kosilu, ga mimogrede omenimo prijateljici na klepetu ob kavi in gledamo, ali na poslovnem sestanku pri direktorju. In gledamo, kaj se zgodi. 


Naj bodo Oskarizmi tudi del vašega domačega sveta. Naj vam prinesejo modrost, spodbudijo razmislek, vlijejo veselje in moč za korak naprej. To je tisto, kar si v coachingu in superviziji želimo – da bi skupaj naredili korak naprej, vsak dan. »Ko je vizija jasna, ostane le še užitek na poti.«


Po vesna 21. oktober 2025
Na nove temperature, hrano, vonje in ritme dneva se telo odzove z neverjetno inteligenco. Včasih ga čutimo kot igrivo in polno energije, drugič utrujeno in občutljivo. Vsaka telesna reakcija na poti nam nekaj sporoča: »Hej, nekaj novega doživljam!« Tukaj je nekaj zanimivih dejstev o tem, kaj se v resnici dogaja z našim telesom, ko potujemo: Naše notranje ure se zmedejo. Jet lag ni sovražnik, ampak dokaz, da telo deluje. Naše biološke ure potrebujejo čas, da se uskladijo z novim sončnim ritmom. V tem procesu se možgani prebudijo in postanejo bolj prilagodljivi. Možgani dobesedno zažarijo. Ko doživljamo nekaj novega, se v možganih sprošča dopamin – hormon radovednosti in učenja. Zato se na potovanjih zlahka zaljubimo v svet in postanemo bolj ustvarjalni. Vonji in okusi aktivirajo spomine. Ko okusimo tajski curry ali zavohamo vonj morja, se vklopi limbični sistem – center spomina in čustev. Zato nas hrana in vonji na poti močno povežejo z občutki. Hoja prebuja telo – in misli. Na potovanjih povprečno prehodimo dvakrat več kot doma. Hoja pospeši krvni obtok in sprosti endorfine, zato se izboljša razpoloženje in zbranost. Včasih najboljše misli pridejo prav med koraki po neznanih potovalnih terenih. Smeh dvigne imunski sistem. Ko se nasmejemo s sopotniki, vsrkamo več kisika, mišice se sprostijo in poveča se odpornost. Zato pravimo, da je smeh najboljša zaščita pred potovalno utrujenostjo. Srčni utrip se uskladi z okoljem. Telo se naravno odziva na tempo okolja – ob oceanu se umiri, v mestu pospeši. Ko to opazujemo, se učimo, kako močno smo povezani s svetom okoli sebe. Spanje postane globlje – po tretjem dnevu. Šele po nekaj dneh na poti se telo sprosti do te mere, da lahko počiva globlje. Zato na potovanjih po treh dneh občutimo pravi »reset« na vseh ravneh. Ko smo na poti, jemo počasneje. Znanstveniki pravijo, da na potovanju podzavestno več opazujemo in okušamo. Hrana ni le gorivo, ampak doživetje in aktivira vse čute. Telo si potovanje zapomni. Včasih se vonj, gib ali pesem iz potovanja v nas prebudi še mesece kasneje. Telo hrani spomin, ne le v mislih, temveč v občutkih. Kaj pa vaše telo? Kako doživlja potovanje? Katere občutke nosite v sebi še dolgo po vrnitvi domov? Vesela bom vaših misli, pišite mi. vesna@intia.si
Po vesna 21. oktober 2025
Potovanja v skupini so nekaj posebnega. Potovalna skupina pod vodstvom izkušenega vodnika postane skupnost, ki za čas potovanja diha kot eno. Vsaka skupina ima svoj ritem, svoj humor, svoje male rituale in skrivne šale. Pot nas hitro poveže in spodbudno vpliva na nas in na naš osebni razvoj. V skupini se namreč zavemo drugih plasti sebe, kot se jih, če potujemo sami. Tukaj je nekaj zanimivih (in preverjeno resničnih!) dejstev o tem, kaj se dogaja, ko potujemo skupaj: 1. Skupina postane “mini družina” v 72 urah. V samo nekaj dneh se oblikujejo vloge: nekdo skrbi za red, nekdo prinaša smeh, nekdo rahlja napetosti. Zgodi se tako, kot v družini – le da tokrat izbiramo, kako se bomo odzvali. 2. Smeh povezuje hitreje kot pogovor. Skupine, ki se skupaj smejijo, vzpostavijo zaupanje kar 30 % hitreje. Smeh sprošča oksitocin – hormon povezanosti. Zato je smeh na poti pravo zdravilo za dušo. 3. Raznolikost v skupini dvigne odpornost. Večja ko je raznolikost značajev, starosti in pogledov, močnejša postane skupina. Učimo se prilagodljivosti, razumevanja in potrpežljivosti in prav to daje potovanju globino. 4. Eden lahko spremeni vzdušje vseh. Vzdušje se prenaša med člani skupine: miren, prisoten sopotnik lahko pomiri vse. Skupina diha z vsakim od nas. 5. Na potovanju smo bolj pristni. Ko se oddaljimo od rutine, postanemo bolj odprti, igrivi, ranljivi. Hitreje zaupamo in pokažemo svoj pravi obraz – zato se na potovanjih rojevajo pristna prijateljstva. 6. Skupina ima svoj ritem dihanja. Med hojo, petjem, skupno meditacijo ali molitvijo se srčni utrip in dihanje skupine uskladita. To ustvarja občutek povezanosti – brez besed. 7. Kratek stik, dolgotrajen spomin. Spomini s potovanj v skupini ostanejo dlje, ker jih obujamo skozi zgodbe: “Se spomniš, ko …?” Ti trenutki gradijo pripadnost in nas povezujejo še dolgo po vrnitvi domov. 8. Konflikt? Zdrav znak! Blagi nesporazumi pomenijo, da skupina diha. Če jih znamo predihati spoštljivo, poglobijo odnose in povečajo zaupanje. 9. Vsaka skupina ima svoj “duh”. Energija, ki jo skupaj ustvarimo, ostane v spominu kot občutek topline, ki ostaja z nami dolgo po povratku domov. Kako pa vi doživljate potovanje v skupini? Vesela bom vaših misli, pišite mi. vesna@intia.si
Po vesna 15. oktober 2025
Kaj imajo potovanja skupnega z osebnim razvojem? Potujemo, da vidimo in doživimo svet. Ko stopimo iz vsakdana, se v nas prebudi del, ki je radoveden, odprt in živ. Na poti se učimo drugače: ne iz knjig, temveč iz pogledov, srečevanj, soočenj in presenečenj. Ko se premikamo skozi pokrajine, se premikamo tudi skozi sebe. Vsaka pot, ki jo prehodimo navzven, odpira prostor znotraj – za nove misli, občutke, uvide.