Kaj pa prtljaga?

vesna@intia.si

Ko se odpravljamo na pot, svoje potrebščine spakiramo v kovčke, ki imajo omejitev prostornine in teže, zato so na mestu razmisleki:

»To zares potrebujem? Je to zame koristno, smiselno in uporabno?«

Ta ista vprašanja si zastavimo doma s spodbudo, da lahko manj postane VEČ.


Manj stvari pomeni več prostora za spontanost.

Manj bolj uporabnih stvari nam koristi bolj kot več manj uporabnih. Bistveno je, da je tisto, kar vzamemo sabo na pot, kvalitetno in da služi svojemu namenu. Spontani obisk tržnice, lokalni izdelki, ki jih srečamo na poti, so del potovalne spontanosti.

 

Manj skrbi za stvari sprosti več energije za doživljanje.

Če se ne ukvarjamo s stvarmi, ostane čas in pozornost, ki ga usmerimo v naravo, rastline, živali in soljudi. Manj kot smo obremenjeni z organizacijo stvari okrog sebe, lažje se osredotočimo nase in na svoje počutje, bolj živi smo in sodelujoči.

 

Manj ko nosimo sabo, več opazimo okoli sebe.

Popotniki, ki potujejo z manj prtljage, hitreje doživijo občutek sproščenosti, saj jih ne spremlja stalna skrb, da bi kaj izgubili, pozabili ali poškodovali. Pozornost se iz sebe premakne na okolje, iz osredotočenosti na stvari na fokus na občutke.

 

Obdajmo se s stvarmi, ki nam vzbujajo veselje.

Kaj mi od tega, kar imam okrog sebe, zares služi in vzbuja veselje? To je vredno ohraniti in negovati, to je tisto, kar zares potrebujemo v svoji bližini. Tisto pa, kar me bremeni, sproža neprijetne občutke, tega ne potrebujem, ne na potovanju in ne doma.


Urejena prtljaga znižuje stres.
Ko natančno vemo, kje se kaj nahaja, se potovanje odvija bolj tekoče. Enak princip doma sprošča prostor in misli: urejenost ustvarja občutek nadzora in jasnosti. S tem, ko stvari ne iščemo, prihranimo ogromno časa in energije.


Manj kot imamo s seboj, več lažje sprejmemo.
Ko prtljaga ostane lahka, postane prostor za učenje, odzive, čustva in doživetja veliko širši. 


Opazujmo svoj odnos do stvari in se učimo o sebi in svetu.

Po vesna 21. januar 2026
Potovalno soočanje z drugačnostjo nas lahko vznemiri do te mere, da si nismo več všeč. Utrujenost, nepredvidljivost potovanja, drugačen ritem in nepoznano okolje lahko v nas vzbudijo tiste dele, ki presenetijo celo nas same. Lahko postanemo razdražljivi, zmoti nas vse, kar ni v skladu z našimi pričakovanji. Lahko se zapremo vase ali pa želimo imeti nadzor, ki bi nam povrnil občutek varnosti. Vse to je povsem normalno. Kaj sporočam sam sebi? Namesto vprašanja »Kaj je narobe z mano?« poskusite s tem: Kaj mi trenutno manjka? Počitek? Tišina? Hrana? Občutek, da me nekdo razume? Kaj mi gre čez rob? Hitrost? Preveč informacij? Občutek, da moram biti »ves čas v redu«? Kaj pomaga? Poimenujte stanje »Danes sem utrujen.« Že to zniža napetost, pri sebi in pri drugih. Zmanjšajte zahteve do sebe Ni treba, da se vsak trenutek navdušujete. Dovolj je, da ste prisotni. Vzemite si mini pavzo 10 minut tišine nam včasih pomeni več kot 10 minut klepeta. Trenutki, ko se soočamo s sabo in svojo človeškostjo, so na potovanju in v življenju dragoceni. Osvetlijo našo pristnost, dajo nam priložnost, da smo bolj MI, tudi če smo zato sami sebi in drugim manj všeč.
Po vesna 14. januar 2026
Realnost življenja in potovanja kaže, da se zgodi, kot se zgodi. Včasih skladno z našo vizijo, včasih pa ne. Zgodijo se zapleti, zamude, izgubljena prtljaga, odpovedani leti. Telo zboli, potrpljenja zmanjka, pojavijo se napetosti med sopotniki ali sodelavci. Lepi razgledi sanjske destinacije tako postanejo kulisa za zavestno doživljanje nelagodja. Pojavi se priložnost, da se iz nelagodja neuresničenih pričakovanj učimo biti z nelagodjem, ga razumeti in sprejeti, da postane del naše pristne ZGODBE. Na potovanjih se namreč zelo hitro pokaže, koliko nadzora zares imamo, kako ravnamo s svojo energijo, kako poslušamo svoje telo in kako vstopamo v odnose, ko smo utrujeni, lačni ali izven cone prijetnega udobja. Kaj se lahko naučimo iz zapletov · Prilagodljivost je veščina. Čim prej sprejmemo, da spremembe sodijo v potovanje, tem lažje usmerjamo svojo pozornost na rešitve. · Opazujmo telo. Utrujenost, napetost ali prebavne težave so signali, da je čas za počitek in upočasnitev. · Energija ni neomejena. “Samo še to” pogosto pomeni “preveč”. Naučimo se prioritet, tudi na potovanju. · Sopotniki so ogledalo. Opazujmo svojo reakcijo in se učimo, kako sočutno sodelovati. · Humor je najboljši način soočanja. Smejimo se situacijam, ne ljudem, poglejmo jih z naklonjenostjo in prijaznostjo. Praktični koraki, da ostanemo mirni · Globok vdih in reset: Začnite s tremi globokimi vdihi, da umirite misli in telo. · Inventura perspektive: Na situacijo poglejmo vsaj s treh različnih perspektiv: “Kaj je sedaj res pomembno? Kaj lahko pustimo ob strani?” · Mala doza humorja: Poiščite drobne smešne trenutke, saj se pogosto prav iz njih razvije najboljša zgodba, ki nas povezuje in se je še dolgo spominjamo. Želimo si torej zavestno potovanje skozi življenje , ki zna vključiti tudi zamude, napake, spremembe in notranje odzive nanje. Takšno, ki ne obljublja, da bo vedno lahko, ponuja pa orodja, da bo smiselno. Ko potujemo in živimo zavestno, se opazujemo, kako reagiramo, ko nadzor odpove, kako se spoprimemo z nepredvidljivim in kako energijo usmerjamo v način, ki je za nas koristen in konstruktiven.
Po vesna 17. december 2025
Kako se posloviti od starega leta in novo začeti v svežini? Ko se bližamo koncu leta, se oziramo nazaj na prehojeno pot, na dosežke in preizkušnje, ki so nas oblikovale. Zavestno slovo od starega leta ali zaključenega potovanja je proces osebne regulacije, ki omogoča jasnejši vstop v nadaljevanje. Vprašanja refleksije, ki si jih lahko najprej zastavim, so: Čemu sem se najbolj nasmejal? Kaj me je presenetilo in se me globoko dotaknilo? Kaj sem se naučil? Kaj želim prečistiti in nadgraditi in čemu želim pustiti, da gre svojo pot? Potem pa si ogledam kar po vrsti: Letni rezime dogodkov Zakaj: Pogled nazaj aktivira energijo za korak naprej. Kako: Kaj se je vse letos zgodilo? Zapiši ključne dogodke, tako kot so se zgodili, brez vrednotenja. Inventura čustev in občutkov Zakaj: Nezaključene situacije, neizrečene besede in neimenovana čustva jemljejo fokus. Kako: V dva stolpca zapiši, kaj ti jemlje in kaj daje energijo: energija gor in energija dol. Pregled jasno pokaže, kaj je smiselno ohraniti in česa ne. Priznanje drobnih zmag Zakaj: Možgani si lažje zapomnijo napake kot napredek. Zato usmerimo pozornost v dobro, tudi če je le drobno. Kako: Zapiši vsaj tri konkretne zmage, tvoje, iz tvoje družine ali tvoje ekipe, kjer si sodeloval. Pospravljanje odprtih vprašanj Zakaj: Nedokončane zadeve tiho kradejo pozornost. Kako: Vsaki odprti stvari, projektu, nalogi določi zaključek, datum, ko se je lotiš ali pa jo zavestno arhiviraj. Odmik v tišino Zakaj: Jasnost vznikne v tišini in samoti. Integracija izkušenj, refleksija vodi v spoznanja in notranjo modrost. Kako: Določi si čas v dnevu brez motenj, brez zaslonov, brez cilja in fokusa. Samo za BITI. Lekcije konfliktov Zakaj: Razrešeni konflikti povečujejo notranjo zrelost. Kaj želim in česa ne? Kako: Pri vsakem večjem konfliktu zapiši: kaj sem se naučil o sebi, kje sem rasel, kaj bi drugič naredil drugače. Ritual zahvale Zakaj: Hvaležnost stabilizira čustveno stanje. Pozornost na to, kar že je, prebuja notranje potenciale. Kako: Napiši seznam stvari, za katere si hvaležen, tudi povsem vsakdanjih. Učinek je presenetljivo konkreten. Čiščenje prostora Zakaj: Zunanji red podpira notranjo jasnost. Kjer je red, življenje teče lahkotneje. Kako: Pospravi delovni prostor, dokumente, torbo. Simbolični zaključek Zakaj: Majhne akcije ustvarjajo občutek celovitosti. Kaj mi prižiga iskrice v očeh? Kako: Zaključi zadnjo nalogo leta, zapri zvezek, ugasni računalnik in zavestno reci: »To leto je zaključeno.« Zavestni prehod Zakaj: Brez prehoda ni pravega začetka. Samodisciplina osvobaja. Kako: Vprašaj se: Kakšna oseba želim biti v novem letu, kako želim živeti. Ko leto zaokrožimo zavestno, brez umikanja in idealiziranja, ustvarimo notranji red, iz katerega se novo lahko začne brez prisile, z jasnostjo in notranjo poravnanostjo.