Pogosta vprašanja in odgovori
vesna@intia.si
Zbrali smo vaša pogosta vprašanja in odgovorili nanje. Če vas zanima več, nam pišite.
Kaj sploh je coaching in kaj se tam dogaja?
Coaching je proces osebnega razvoja. Coach vodi proces, klient pa v vzdušju zaupanja in sodelovanja dela na svojih osebnih vsebinah.
Na začetku procesa naredimo strateški pregled življenja: osredotočeni smo na vire moči, izkušnje, kompetence, veščine, znanja in spretnosti. V osrednjem delu se ukvarjamo s temami glede na klientove potrebe in želje: kje želi napredovati, s čim se želi soočiti, kaj želi raziskati, kje želi pridobiti več jasnosti.
Cilj vsakega srečanja je, da klient pridobi uvid in spoznanje – razmislek s širše perspektive in drugega zornega kota, kar vodi v večjo mentalno osredotočenost, boljše razumevanje sebe, večjo pomirjenost, ustvarjalnost, večji občutek živosti in smisla.
Od srečanja do srečanja klient v praksi uresničuje namere, ki si jih zastavi v obliki akcijskih načrtov, coach pa ga pri tem spodbuja, usmerja in drži za besedo – v skladu z dogovorom.
Coach ni svetovalec ali terapevt.
Ob zaključku cikla dogovorjenega števila rednih tedenskih srečanj naredimo evalvacijo in določimo cilje za naslednji korak.
Katere vsebine obravnavamo?
- trening povezovalne komunikacije, preprečevanje in razreševanje konfliktov;
- krepitev motivacije;
- spoprijemanje s stresom, soočanje s perfekcionizmom, preprečevanje izgorelosti;
- delo na samozavesti in samopodobi;
- poklicne zagate in stiske – reševanje zapletenih situacij;
- mentalna in čustvena higiena;
- strategije sprejemanja odločitev;
- karkoli po vaši izbiri.
Komu je coaching namenjen?
Najpogosteje se za coaching odločajo posamezniki pred večjimi življenjskimi odločitvami kot so sprememba kariere, selitev, začetek ali zaključek osebnih odnosov, nove življenjske vloge, večje osebne dileme.
Skupna jim je želja po osebnem napredku, boljših odnosih, jasnejši komunikaciji, učinkovitejši organizaciji časa, polnejšem življenju.
V coaching pridejo ljudje različnih starosti, profilov in poklicev, še posebej veliko delamo z vodilnimi in vodstvenimi delavci.
Koliko srečanj priporočate?
Osnovni cikel obsega 12 rednih tedenskih srečanj, saj sta ritmičnost in rednost pogoj za doseganje rezultatov. Mnogi naši klienti s srečanji nadaljujejo, saj prepoznajo vrednost in smiselnost rednega dela na osebnih vsebinah.
Zakaj coaching na Inštitutu Intia?
Izkušnje kažejo, da je praksa, prežeta s sodobnim znanjem, formula za uspešno delo. Integrativni model coachinga in razvojno edukativna supervizija združuje teoretične koncepte s celostnim razumevanjem človeka.
Na Pedagoški fakulteti Vesna Selan kot asistentka sodelujem pri izvajanju podiplomskega študija supervizije in svetovanja. V mednarodnih coaching združenjih se v stiku z najnovejšimi spoznanji stalno izobražujem, prav tako sem vključena v lasten coaching in metasupervizijski proces, kar zagotavlja najvišjo raven strokovnosti in profesionalnosti.
Odlikuje me diploma iz prava, magisterij iz supervizije, veščine vodenj mediacij in potovanj – predvsem pa srčnost in strast do ustvarjalnega življenja.
Kako lahko še sodelujemo?
O vsebinah s področja osebnega in strokovnega razvoja izvajamo predavanja, usposabljanja in izkustvene interaktivne delavnice. V sodelovanju s potovalno Agencijo Oskar pripravimo potovalni teambuilding ali celostno potovanje, kjer na potovalnem terenu treniramo učinkovito komuniciranje, voditeljske veščine, preprečevanje in razreševanje konfliktov. Možne teme so tudi krepitev samozavesti, spoprijemanje s stresom, strategije sprejemanja odločitev.
Individualni coaching
Moč coachinga leži v individualnem pristopu, ki ob zavzetem delu klienta zagotavlja rezultat. Coach in klient se na začetku dogovorita o ciljih in procesu, potem pa jih klient uresničuje, coach pa ga pri tem vodi. Coach in klient soustvarita zaupno okolje. Proces se ustvarja in prilagaja klientu in poteku dogodkov. Zato so rezultati zagotovljeni, trajni in stabilni. Trajna naložba v boljše življenje.
Skupinski coaching
Skupinski pristop je oblika coachinga, kjer pod vodstvom coacha vsak udeleženec sam razrešuje svoje tematike. Coach sistematično vodi skozi področja življenja in z vprašanji in nalogami usmerja udeležence k spoznanjem ter skozi izvrševanje nalog in dogovorov vzpodbuja njihov aktivnost ter uresničevanje namenov v praksi. Udeleženec je deležen tudi skupinske dinamike in se v skupini prizadevnih lažje motivira ter navdihuje s spoznanji in uspehi soudeležencev.
Koučing ali coaching?
Koučing
je poslovenjen zapis tuje besede, tako kot so nam priporočili na Inštitutu za slovenski jezik.
Coaching
pa je izraz, ki se mednarodno uporablja in ga zaznajo tudi spletni iskalniki. Zato smo se odločili, da na spletni strani uporabimo ta zapis.
Od kod ime Intia?
Intia je sonce. V inkovski tradiciji so moč sonca imenovali Inti, Intia. Sonce je simbol življenja, svetlobe, notranje moči, ki nas vodi naprej v celostno izjemno življenje polno smisla in izpolnjenosti. Prav tako kot coaching in supervizija, ki ju izvajamo na Inštitutu Intia za osebni in strokovni razvoj.
Kaj mi prižiga iskrice v očeh? To vprašanje odzvanja v meni, ko pod borovci v počitniškem vzdušju krepim svoj notranji mir. V sebi ustvarjam prostor naklonjenosti, iz katerega vznikne igrivost, živost, zavestna prisotnost, otroško čudenje in navdušenje. Igrivost mi pomeni, da čutim, kot da je prvič. Plavam, kot da je prvič. Diham, kot da je prvič. Okušam, kot da je prvič. Odprem se trenutku, kot da vanj vstopam na novo. Povem si zgodbo o sebi in svojih izkušnjah, kot da je prvič! Na resne teme svojega življenja pogledam skozi prizmo igrivosti. Igrivost nam namreč daje možnost, da nase pogledamo na nov način, si zgradimo nov program in si s te nove perspektive ogledamo svoje življenje. Ko grem plavat, se z naklonjenostjo zavedam, kaj zares doživljam. Čutim prijeten ton v ozadju, mir v srcu, zato z naklonjeno prisotnostjo gledam, kako moje telo diha - že od prvega in bo dihalo vse do zadnjega diha - kar samo od sebe. Nič mi ni treba za to storiti. Igrivost mi pomeni, da sem lahko kar cel dan v občutku prisotnosti. Ne glede na okoliščine lahko ustvarjam svoj prostor naklonjenosti in notranjega miru, iz katerega vznikne IGRIVOST! Otroško čudenje in navdušenje je tisto, kar si želimo negovati vsak dan. Namen je, da ostanemo svetli in sijemo, vsemu navkljub. To je to! Morda ne bo več drugič in tretjič. Zato doživljam tisto, kar edino JE – in to je tukaj in zdaj.
Kaj sploh je lahkotnost in zakaj bi si jo želeli čutiti? Ni običajno, da bi razmišljali o lahkotnosti in se ukvarjali z njo. Bolj kot ne smo navajeni »stisniti zobe«, narediti še to in ono, biti pridni, produktivni. Ko pa se enkrat ustavimo, naj bo na počitnicah, potovanju ali v koščku svojega prostega časa, nas notranji občutki dohitijo. Takrat je pravi čas, da se usmerimo v raziskovanje sebe. Najprej, prikličimo si nasmeh na obraz. Naj se nasmejejo oči, zmehča čelo, lica, vrat in rame. Zavejmo se svojega telesa, njegovega najbolj nevtralnega dela, svojih podplatov. Misli, ki vrvijo po kotičkih notranjega sveta, odložimo na notranjo poličko. Bolj trdovratne občutke objamemo z nasmehom, brez želje, da bi se jih znebili. Ovijemo jih v plašč naklonjenosti. Prav v tem sprejemanju postopno izzvenijo in se celo zazdijo kot vihar v kozarcu vode. Na ta način vzpostavljamo koristna stanja notranjega miru. Lahkotno pomeni zlahka, brez teže in muke. Pred vsakim novim mailom, stikom, doživetjem ali opravkom vzpostavimo naklonjenost v sebi. S tem občutkom v ozadju se lotimo dela in doživljanja naslednjega trenutka. Zrahljamo nekoristna stanja in tako ves čas obdržimo lahkotnost v ozadju svojega delovanja. Težke misli in skrbi odložimo na notranjo poličko, svojo pozornost pa namesto da bi jo usmerili v premlevanje bremen, usmerimo v naravo, na drevesa in ptice, na morje in zrak. Lahkotno pomeni s humorjem. Na temačne situacije pogledamo z več zornih kotov, tudi s hudomušne perspektive. Na ta način razrahljamo resnobnost in težo, pristopimo raziskovalno in ne borbeno. Vse to krepi naklonjeno lahkotnost. Po učenju prof. dr. Tamare Ditrich (IKKP, 2024) so stanja čuječnosti in ljubeznive naklonjenosti (mettā) temelj za vznik koristnih notranjih stanj. Ko vadimo naklonjenost, ko smo pozorni na telo, ko nežno opazujemo dih, se v nas prične odvijati proces razrahljanja napetosti, sodb, hitenja, kar ustvari prostor za lahkotnost. Pozornost usmerjamo v vprašanja: Kdaj in kje začutim lahkotno notranjo toplino? Kako se povežem z lahkotnimi občutki? Kje v telesu najlažje začutim lahkotnost? Prav pozornost na telo nas pripelje v stik z globljo prisotnostjo. V praksi čuječnosti v hoji ali pri dihanju ozavestimo, kako življenje teče skozi telo. Lahkotno, tukaj in zdaj.
Usedem se, ustavim se in vadim moč naklonjenosti. Kako? Opazujem se. Ne rešujem, ne presojam, se ne odločam, ne načrtujem, samo čutim. Prof. Dr. Tamara Ditrich, ki jo z radovednostjo poslušam na predavanjih o budistični psihologiji in čuječnosti (IKKP, 2024) in na individualnih srečanjih, uči, da čuječnost ni le pozornost; je način bivanja, globoko prepleten z etiko. Ljubezniva naklonjenost – mettā – ni samo meditacija, temveč temelj poti moči naklonjenosti. Ko vadim čuječnost, vadim naklonjenost do vsega, kar smo in do vsega, kar je, je bilo in bo, doma in po svetu. Kako se počuti moje telo? V čuječnostni praksi začenjam pri telesu. Zavem se stopal, se nasmehnem in zavestno usmerjam pozornost. Moje rame: so napete ali sproščene? Moja stopala: s katerim delom se dotikata tal? Moje dihanje: teče samo, hitro ali počasi? Ko hodim počasi in zbrano, kako premikam noge? Ko pijem vodo, kakšna je njena temperatura, kako se pretaka po ustih? Ko usmerjam pozornost, jo krepim in postajam vse bolj prisotna tukaj in zdaj. Katere misli odložim na poličko? Včasih mi brni v glavi kot na egipčanski tržnici. Take in drugačne misli šibajo sem in tja, zato se jim nasmehnem in jih preprosto odložim na notranjo poličko. Ne ukvarjam se z njimi, samo pustim jih tam. Morda celo izparijo! Za hip nastane prazen prostor in takrat usmerim naklonjeno pozornost do sebe, nato do osebe, do katere čutim toplino in potem še do vseh bitij. Ljubezniva naklonjenost pomeni širok spekter koristnih stanj, ki jih zavestno negujem in gojim. Kjer je naklonjenost, tam ni jeze, strahu, obsojanja in vseh ostalih nekoristnih občutkov. Kaj mi prikliče nasmeh na obraz? Dovolj je že, da se preprosto nasmehnem. Telo ima spomin, zato s tem, ko se nasmehnem, prikličem koristna stanja in okrepim zavedanje, da sem le tukaj in zdaj. Ko treniram čuječnost, treniram prijazno pozornost z namero: “Naj sem mirna. Naj sem dobro. Naj so vsi dobro.” Čuječnost ni nikoli ločena od naklonjenosti – sta sestri, ki hodita z roko v roki. Zakaj gojiti moč naklonjenosti? Naklonjenost nam prinaša notranji mir, ki ni odvisen od zunanjih okoliščin. Naklonjenost ustvarja prostor za toplino in razumevanje. Uči nas, da se ne ujamemo v valove strahu, jeze in sodb, ampak izberemo povezanost, spoštovanje in človečnost. Ljubezniva naklonjenost ni nekaj, kar pride samo od sebe. Ustvarjamo jo v sebi s prakso, vajo in namero. Ko jo gojimo, krepimo stanje, ki preobraža nas in naše odnose, saj postopoma odstrani nekoristna notranja stanja in nam pomaga živeti zavestno.
