Pogosta vprašanja in odgovori
vesna@intia.si
Zbrali smo vaša pogosta vprašanja in odgovorili nanje. Če vas zanima več, nam pišite.
Kaj sploh je coaching in kaj se tam dogaja?
Coaching je proces osebnega razvoja. Coach vodi proces, klient pa v vzdušju zaupanja in sodelovanja dela na svojih osebnih vsebinah.
Na začetku procesa naredimo strateški pregled življenja: osredotočeni smo na vire moči, izkušnje, kompetence, veščine, znanja in spretnosti. V osrednjem delu se ukvarjamo s temami glede na klientove potrebe in želje: kje želi napredovati, s čim se želi soočiti, kaj želi raziskati, kje želi pridobiti več jasnosti.
Cilj vsakega srečanja je, da klient pridobi uvid in spoznanje – razmislek s širše perspektive in drugega zornega kota, kar vodi v večjo mentalno osredotočenost, boljše razumevanje sebe, večjo pomirjenost, ustvarjalnost, večji občutek živosti in smisla.
Od srečanja do srečanja klient v praksi uresničuje namere, ki si jih zastavi v obliki akcijskih načrtov, coach pa ga pri tem spodbuja, usmerja in drži za besedo – v skladu z dogovorom.
Coach ni svetovalec ali terapevt.
Ob zaključku cikla dogovorjenega števila rednih tedenskih srečanj naredimo evalvacijo in določimo cilje za naslednji korak.
Katere vsebine obravnavamo?
- trening povezovalne komunikacije, preprečevanje in razreševanje konfliktov;
- krepitev motivacije;
- spoprijemanje s stresom, soočanje s perfekcionizmom, preprečevanje izgorelosti;
- delo na samozavesti in samopodobi;
- poklicne zagate in stiske – reševanje zapletenih situacij;
- mentalna in čustvena higiena;
- strategije sprejemanja odločitev;
- karkoli po vaši izbiri.
Komu je coaching namenjen?
Najpogosteje se za coaching odločajo posamezniki pred večjimi življenjskimi odločitvami kot so sprememba kariere, selitev, začetek ali zaključek osebnih odnosov, nove življenjske vloge, večje osebne dileme.
Skupna jim je želja po osebnem napredku, boljših odnosih, jasnejši komunikaciji, učinkovitejši organizaciji časa, polnejšem življenju.
V coaching pridejo ljudje različnih starosti, profilov in poklicev, še posebej veliko delamo z vodilnimi in vodstvenimi delavci.
Koliko srečanj priporočate?
Osnovni cikel obsega 12 rednih tedenskih srečanj, saj sta ritmičnost in rednost pogoj za doseganje rezultatov. Mnogi naši klienti s srečanji nadaljujejo, saj prepoznajo vrednost in smiselnost rednega dela na osebnih vsebinah.
Zakaj coaching na Inštitutu Intia?
Izkušnje kažejo, da je praksa, prežeta s sodobnim znanjem, formula za uspešno delo. Integrativni model coachinga in razvojno edukativna supervizija združuje teoretične koncepte s celostnim razumevanjem človeka.
Na Pedagoški fakulteti Vesna Selan kot asistentka sodelujem pri izvajanju podiplomskega študija supervizije in svetovanja. V mednarodnih coaching združenjih se v stiku z najnovejšimi spoznanji stalno izobražujem, prav tako sem vključena v lasten coaching in metasupervizijski proces, kar zagotavlja najvišjo raven strokovnosti in profesionalnosti.
Odlikuje me diploma iz prava, magisterij iz supervizije, veščine vodenj mediacij in potovanj – predvsem pa srčnost in strast do ustvarjalnega življenja.
Kako lahko še sodelujemo?
O vsebinah s področja osebnega in strokovnega razvoja izvajamo predavanja, usposabljanja in izkustvene interaktivne delavnice. V sodelovanju s potovalno Agencijo Oskar pripravimo potovalni teambuilding ali celostno potovanje, kjer na potovalnem terenu treniramo učinkovito komuniciranje, voditeljske veščine, preprečevanje in razreševanje konfliktov. Možne teme so tudi krepitev samozavesti, spoprijemanje s stresom, strategije sprejemanja odločitev.
Individualni coaching
Moč coachinga leži v individualnem pristopu, ki ob zavzetem delu klienta zagotavlja rezultat. Coach in klient se na začetku dogovorita o ciljih in procesu, potem pa jih klient uresničuje, coach pa ga pri tem vodi. Coach in klient soustvarita zaupno okolje. Proces se ustvarja in prilagaja klientu in poteku dogodkov. Zato so rezultati zagotovljeni, trajni in stabilni. Trajna naložba v boljše življenje.
Skupinski coaching
Skupinski pristop je oblika coachinga, kjer pod vodstvom coacha vsak udeleženec sam razrešuje svoje tematike. Coach sistematično vodi skozi področja življenja in z vprašanji in nalogami usmerja udeležence k spoznanjem ter skozi izvrševanje nalog in dogovorov vzpodbuja njihov aktivnost ter uresničevanje namenov v praksi. Udeleženec je deležen tudi skupinske dinamike in se v skupini prizadevnih lažje motivira ter navdihuje s spoznanji in uspehi soudeležencev.
Koučing ali coaching?
Koučing
je poslovenjen zapis tuje besede, tako kot so nam priporočili na Inštitutu za slovenski jezik.
Coaching
pa je izraz, ki se mednarodno uporablja in ga zaznajo tudi spletni iskalniki. Zato smo se odločili, da na spletni strani uporabimo ta zapis.
Od kod ime Intia?
Intia je sonce. V inkovski tradiciji so moč sonca imenovali Inti, Intia. Sonce je simbol življenja, svetlobe, notranje moči, ki nas vodi naprej v celostno izjemno življenje polno smisla in izpolnjenosti. Prav tako kot coaching in supervizija, ki ju izvajamo na Inštitutu Intia za osebni in strokovni razvoj.

Kako se posloviti od starega leta in novo začeti v svežini? Ko se bližamo koncu leta, se oziramo nazaj na prehojeno pot, na dosežke in preizkušnje, ki so nas oblikovale. Zavestno slovo od starega leta ali zaključenega potovanja je proces osebne regulacije, ki omogoča jasnejši vstop v nadaljevanje. Vprašanja refleksije, ki si jih lahko najprej zastavim, so: Čemu sem se najbolj nasmejal? Kaj me je presenetilo in se me globoko dotaknilo? Kaj sem se naučil? Kaj želim prečistiti in nadgraditi in čemu želim pustiti, da gre svojo pot? Potem pa si ogledam kar po vrsti: Letni rezime dogodkov Zakaj: Pogled nazaj aktivira energijo za korak naprej. Kako: Kaj se je vse letos zgodilo? Zapiši ključne dogodke, tako kot so se zgodili, brez vrednotenja. Inventura čustev in občutkov Zakaj: Nezaključene situacije, neizrečene besede in neimenovana čustva jemljejo fokus. Kako: V dva stolpca zapiši, kaj ti jemlje in kaj daje energijo: energija gor in energija dol. Pregled jasno pokaže, kaj je smiselno ohraniti in česa ne. Priznanje drobnih zmag Zakaj: Možgani si lažje zapomnijo napake kot napredek. Zato usmerimo pozornost v dobro, tudi če je le drobno. Kako: Zapiši vsaj tri konkretne zmage, tvoje, iz tvoje družine ali tvoje ekipe, kjer si sodeloval. Pospravljanje odprtih vprašanj Zakaj: Nedokončane zadeve tiho kradejo pozornost. Kako: Vsaki odprti stvari, projektu, nalogi določi zaključek, datum, ko se je lotiš ali pa jo zavestno arhiviraj. Odmik v tišino Zakaj: Jasnost vznikne v tišini in samoti. Integracija izkušenj, refleksija vodi v spoznanja in notranjo modrost. Kako: Določi si čas v dnevu brez motenj, brez zaslonov, brez cilja in fokusa. Samo za BITI. Lekcije konfliktov Zakaj: Razrešeni konflikti povečujejo notranjo zrelost. Kaj želim in česa ne? Kako: Pri vsakem večjem konfliktu zapiši: kaj sem se naučil o sebi, kje sem rasel, kaj bi drugič naredil drugače. Ritual zahvale Zakaj: Hvaležnost stabilizira čustveno stanje. Pozornost na to, kar že je, prebuja notranje potenciale. Kako: Napiši seznam stvari, za katere si hvaležen, tudi povsem vsakdanjih. Učinek je presenetljivo konkreten. Čiščenje prostora Zakaj: Zunanji red podpira notranjo jasnost. Kjer je red, življenje teče lahkotneje. Kako: Pospravi delovni prostor, dokumente, torbo. Simbolični zaključek Zakaj: Majhne akcije ustvarjajo občutek celovitosti. Kaj mi prižiga iskrice v očeh? Kako: Zaključi zadnjo nalogo leta, zapri zvezek, ugasni računalnik in zavestno reci: »To leto je zaključeno.« Zavestni prehod Zakaj: Brez prehoda ni pravega začetka. Samodisciplina osvobaja. Kako: Vprašaj se: Kakšna oseba želim biti v novem letu, kako želim živeti. Ko leto zaokrožimo zavestno, brez umikanja in idealiziranja, ustvarimo notranji red, iz katerega se novo lahko začne brez prisile, z jasnostjo in notranjo poravnanostjo.

Kot potovanje v neznano nam konflikti dajejo priložnost odkrivati nove poti do soljudi. Namesto, da se delamo, kot da jih ni, ali pa pred njimi bežimo, je najbolj koristno in smiselno, da se z njimi soočimo. Včasih potovanje postane ogledalo naših odnosov, saj nas razgali in izbeza iz običajnih skrivališč kopice dela in varnega kotička domačih navad. Zato dobimo priložnost, svežo motivacijo in nov vpogled, saj se iz dobro razrešenih konfliktov veliko naučimo o sebi. Zakaj so torej konflikti čisto ok? Brez konfliktov bi bili odnosi kot juha brez soli. Soočanje mnenj in stališč vnese v odnose zanimivo dinamiko, ki nas zbudi in nas spodbudi – kot začimbe v hrani. Razrešeni konflikti povezujejo bolj kot skupinska fotografija. Iskreno razreševanje vzpostavi novo raven v odnosih, kjer bolj spoznamo tudi sebe. Humor v konfliktu je kot hladna lubenica v poletni vročini. Prijaznost in dobrohotnost, besede iz miru in distance vnesejo vzdušje naklonjenosti, ki odpira nove poti. Konflikt nas nauči uporabljati supermoč: umetnost postavljanja dobrih vprašanj. Vprašanja odpirajo nove možnosti, usmerjajo pozornost, raziskujejo in vabijo v soustvarjanje. Na primer: Kako ti to vidiš? Kaj to pomeni zate? Kaj pa če... Kaj točno imaš v mislih? Kaj od tega se ti zdi najbolj smiselno? Kaj od tega je najbolj pomembno? Kaj bova naredila prihodnjič v podobni situaciji? Kako misliš, da se ob tem počuti on? Kakšen odnos si želimo imeti? Je to to, kar smo se dogovorili? Odpre vrata iskrenosti. Ko napetost popusti, ostane pristen pogovor, ki ga sicer ne bi imeli. V skupini konflikt naslovi neizgovorjeno Ko si povemo, kaj zares želimo in kaj potrebujemo, se dinamika med nami okrepi. Konflikt razbije iluzijo popolnosti. Uči nas, da nihče ni popoln – niti mi, niti sogovornik, kar naredi odnose prijetnejše. Konflikt nam pomaga prepoznati, kaj nam je pomembno. Kje so naše meje. Kaj nas zaboli. Česa ne moremo več nositi s sabo. Pa tudi, kaj si resnično želimo od sebe in drugih. Konflikti kažejo smer v naslednji korak. Najlažje konflikt razrešimo v začetni fazi, tako da OBA odkrito spregovorita in poiščeta kompromis z zavedanjem osebne odgovornosti. Kako se lotim konflikta na način, ki deluje? Tako da izrazim sebe in ne obtožujem drugih, da poslušam s polno prisotnostjo in pozornostjo. Najprej razmislim, kaj zares želim in kaj mi to pomeni. S tem umirim svoja čustva in v pogovor vstopim iz polja miru. Na situacijo pogledam z njegovega zornega kota, z njegove perspektive. Odprto, brez predvidevanj. Zato iskreno vprašam in aktivno poslušam. Spoštljivo poiščemo skupne točke. Uporabim moč vprašanj, da preverim svoje domneve in pridobim jasne informacije. Predlagam rešitev: Kaj koristi drugim? Kaj so skupne koristi? Kaj so moje koristi? Kaj se lahko naučim iz konfliktne situacije? Kako smo torej lahko v rešitev vključeni VSI? To je tista prava, konstruktivna pot za soočanje s konflikti, ki nas vodi po poti razvoja naprej. Na potovanjih, v službi in doma.

Ko se odpravljamo na pot, svoje potrebščine spakiramo v kovčke, ki imajo omejitev prostornine in teže, zato so na mestu razmisleki: »To zares potrebujem? Je to zame koristno, smiselno in uporabno?« Ta ista vprašanja si zastavimo doma s spodbudo, da lahko manj postane VEČ. Manj stvari pomeni več prostora za spontanost. Manj bolj uporabnih stvari nam koristi bolj kot več manj uporabnih. Bistveno je, da je tisto, kar vzamemo sabo na pot, kvalitetno in da služi svojemu namenu. Spontani obisk tržnice, lokalni izdelki, ki jih srečamo na poti, so del potovalne spontanosti. Manj skrbi za stvari sprosti več energije za doživljanje. Če se ne ukvarjamo s stvarmi, ostane čas in pozornost, ki ga usmerimo v naravo, rastline, živali in soljudi. Manj kot smo obremenjeni z organizacijo stvari okrog sebe, lažje se osredotočimo nase in na svoje počutje, bolj živi smo in sodelujoči. Manj ko nosimo sabo, več opazimo okoli sebe. Popotniki, ki potujejo z manj prtljage, hitreje doživijo občutek sproščenosti, saj jih ne spremlja stalna skrb, da bi kaj izgubili, pozabili ali poškodovali. Pozornost se iz sebe premakne na okolje, iz osredotočenosti na stvari na fokus na občutke. Obdajmo se s stvarmi, ki nam vzbujajo veselje. Kaj mi od tega, kar imam okrog sebe, zares služi in vzbuja veselje? To je vredno ohraniti in negovati, to je tisto, kar zares potrebujemo v svoji bližini. Tisto pa, kar me bremeni, sproža neprijetne občutke, tega ne potrebujem, ne na potovanju in ne doma. Urejena prtljaga znižuje stres. Ko natančno vemo, kje se kaj nahaja, se potovanje odvija bolj tekoče. Enak princip doma sprošča prostor in misli: urejenost ustvarja občutek nadzora in jasnosti. S tem, ko stvari ne iščemo, prihranimo ogromno časa in energije. Manj kot imamo s seboj, več lažje sprejmemo. Ko prtljaga ostane lahka, postane prostor za učenje, odzive, čustva in doživetja veliko širši. Opazujmo svoj odnos do stvari in se učimo o sebi in svetu.


