Kako osveživa najin odnos?
vesna@intia.si
»Komaj sem čakala dopust, zdaj pa kaže, da bo cela polomija. S partnerjem se ali kregava ali pa je med nama mučna tišina. Na dan je prišlo tisto, kar sva doma pometala pod preprogo. Kaj pa zdaj? Želiva si, da nama uspe priti ven iz tega in da zdaj, ko sva skupaj, narediva nekaj za najin odnos.«
Ko si oba želita skupnega koraka naprej, najprej vsak zase poskrbita za svoje počutje in razpoloženje.
Ko smo sami v sebi mirni, z občutkom, da smo ukoreninjeni v svojem središču, imamo precej več možnosti, da na polno in zavestno vstopimo v odnos s partnerjem.
Konflikti so zunanji izraz notranjih neskladij. Izrazijo se lahko kot glasen prepir ali kot tiho muljenje in ignoranca, kar je še posebej škodljivo za odnos. Hkrati pa je konflikt priložnost, ki vaju še bolj zbliža, saj osvetli sicer spregledane teme.
Kako torej izziv konfliktnega skupnega časa izkoristiti kot priložnost za večjo svežino in bližino?
1. Obnovita začetek vajine veze in okrepita občutek smisla. Najprej vsak sam s sabo, potem skupaj. »Zakaj sva prišla skupaj? Kaj je tisto, kar naju je privleklo skupaj? V čem je najin privlak? Kateri so najini močni skupni imenovalci? V čem je smisel in namen najinega odnosa? Zakaj želiva biti skupaj?«
2. Svoje misli, občutke, stališča in poglede izražajta z »jaz« sporočili. Na primer: »Ob tem kar slišim, se počutim prizadeto in žalostno.« »Veliko mi pomeni, če sva prijazna drug z drugim. Prosim, povej to na drug način.« »Jaz vidim to situacijo drugače. Mi lahko prisluhneš prosim?«
3. V konfliktu se vnaprej dogovorita za pravila
»konstruktivnega konfliktnega pogovora«. Na primer: Žaljivke, zbadljivke, dajanje imen (npr. šefica, gospa-ki-ima-vedno-prav …): ni dovoljeno. Ko prvi govori, drugi posluša tako, da prvega gleda v oči. Ko prvi pove, drugi za njim ponovi, kar je slišal in preveri, če je to to, kar je prvi želel povedati.
4. Med »konstruktivnim konfliktnim pogovorom« se dotikajta. Ja, sprva zveni kot znanstvena fantastika, a vsi, ki so zmogli ta korak, poročajo o neverjetno blagodejnih učinkih. :)
Kvaliteta življenja je enaka kvaliteti odnosov.
Tako kažejo mnoge raziskave o sreči in kvalitetnem življenju.
Vlagajte v kvaliteto! Splača se in vredno je. :)
Imate tudi vi težavo, na katero želite odgovor in nasvet? Pišite nam!

Potovanje se začne veliko prej, preden sedemo na letalo ali avtobus. Začne se v notranji odločitvi, kako bomo potovali. Ko potujemo, ne le opazujemo, ampak soustvarjamo potovalne izkušnje v stiku z drugačnostjo dežele. Ta premik v naravnanosti spremeni vse – od prvega pogleda na novo pokrajino do zadnjega spomina, ki ga odnesemo domov. Naravnanost na moč doživetij pomeni, da svojo pozornost zavestno usmerimo v stik in odnos, ki ga soustvarjamo. Potovanja imajo posebno doživljajsko razsežnost, saj nas postavijo v okolje, kjer ne zbiramo le vtisov, ampak gradimo svojo zgodbo izkušenj. Ko smo prisotni, se začnejo drobni trenutki povezovati v celoto: pogled domačina, zvok ulice, okus hrane. Takrat potovanje ni več niz dogodkov, ampak proces, ki nas postopoma spreminja in nadgrajuje. Na poti se naravno odpre prostor za drugačen stik s sabo. Nove okoliščine, drugačni ritmi in nepredvidljivost ustvarijo pogoje, v katerih se lahko razvije osebna preobrazba . Sopotnik začne opažati svoje odzive, navade in omejitve. Ta proces ne potrebuje posebnega napora, potrebuje le odprtost, da se pustimo srečati z novim in drugačnim. Gostujoča dežela postane učiteljica, ko jo srečamo z zanimanjem in spoštovanjem. Spletanje drugačnosti med človekom in prostorom ustvarja izkušnjo, ki presega običajno turistično opazovanje . Različni načini življenja, odnosi, tempo in vrednote širijo naš pogled in nas vodijo k večji širini, razumevanju in notranji stabilnosti. V tem procesu se spontano razvijajo ustvarjalnost, prilagodljivost in sposobnost videti svet iz več zornih kotov. Potovanje tako postane prostor, kjer se zunanji svet in notranje doživljanje prepleteta v eno izkušnjo. Sopotnik, ki potuje z odprto pozornostjo, ne odnaša domov le spominov, ampak tudi nova spoznanja, ki ostanejo del njegovega vsakdana. V tem se skriva bistvo potovanja: ne v tem, koliko vidimo, ampak v tem, kaj iz videnega ustvarimo.
Zakaj sploh daljša potovanja? Na daljšem potovanju z drugačnost se zares srečamo sami s sabo. Že sama sprememba okolja vpliva na naše telo in možgane. Iz rutine preklopimo v raziskovanje. Možgani začnejo tvoriti nove povezave. Telo se prilagaja novim ritmom. Dalj ko potujemo, bolj se poglabljamo – v deželo in vase. Več odnesemo sabo domov: več zaupanja vase, več notranje stabilnosti, več prilagodljivosti. Predvsem pa bolj realen pogled na svet in nase. 1. Fizična priprava: telo ni samoumevno Veliko sopotnikov podcenjuje ta del, dokler ne pride dan, ko je treba prehoditi 18.000 korakov v vročini. Od potovanja imamo največ, če ga doživimo zdravi. Daljše ko je potovanje, bolj se utrujenost nalaga in nas lahko ošibi. Zato je ključna priprava: zmožnost hoje več ur na dan dober spanec vsaj nekaj tednov pred odhodom redna hidracija (tudi doma, ne šele na poti) manj sladkorja, več beljakovin in zelenjave Potovanje ni trenutek, ko začneš skrbeti zase. Takrat se pokaže, kako si skrbel zase prej. 2. Čustvena priprava: odnosi gredo z nami Na potovanju ne srečate samo novih sopotnikov, ampak na novo spoznate tudi sebe v novih odnosih. Daljša potovanja: okrepijo bližino razkrijejo napetosti pokažejo, kako komuniciramo v drugačnosti Kaj vse se lahko zgodi? utrujenost poveča razdražljivost lakota zmanjša potrpežljivost drugačnost sproži obrambne reakcije Modro je razmisliti: Kako reagiram, ko sem utrujen? Kako komuniciram, ko stvari ne gredo po planu? Znam mirno in pravočasno povedati, kaj potrebujem? Kaj se lahko zgodi? Par na potovanju ugotovi, da ima vsak drugačen tempo. Eden želi raziskovati, drugi potrebuje več počitka. Če tega ne naslovita, nastane konflikt. Če pa se o tem mirno in zrelo pogovorita, se odnos poglobi. Potovanja dokazano krepijo odnose, ker ustvarjajo skupne izkušnje in zahtevajo sodelovanje. 3. Miselna priprava: predsodki bodo prišli na plano Daljše potovanje pomeni stik z drugačnostjo in to je močan sprožilec raznosmernih čustvenih odzivov. Na poti se srečate z: drugačnimi navadami drugačnim tempom drugačnimi vrednotami V sebi lahko opazite: presojanje nelagodje potrebo po kontroli Vse to je normalno. Ključno je, da se vprašamo: »Kaj se lahko iz tega naučim?« Nekdo se razjezi, ker pričakuje točnost in ga čakanje vznemiri. Drugi pa lahko to isto situacijo opazuje in se čudi: »O, zanimivo, tukaj pa čas teče drugače!« Kateri odziv bi izbrali zase? 4. Priprava na nepopolnost Daljše potovanje skoraj zagotovo vključuje nepredvidljive situacije in soočanje z nepričakovanim. Vse to je del izkušnje. Če pričakujete popolnost, boste zagotovo razočarani. Če pa ste se pripravljeni prepustiti potovalnemu vetru, boste potovali z občutkom radosti. Kako se lahko pripravimo na nepredvidljivo? sprejmemo, da na potovanju ni nadzora razvijamo osebno prožnost vadimo potrpežljivost 5. Zakaj se splača? Daljša potovanja niso le odklop, ampak življenjska priložnost za spoznavanje sebe. Pomagajo vam stopiti iz običajnih rutin in se razširiti v nove razsežnosti: izboljšajo psihofizično počutje povečajo občutek sreče krepijo samozavest širijo pogled na svet razvijajo kreativnost Kaj lahko naredite že danes? pojdite na daljši sprehod brez telefona opazujte, kako reagirate, ko ste utrujeni zavestno pijte več vode vprašajte se: Kaj me na poti najbolj vrže iz ravnovesja? Bolj kot se pripravite: fizično čustveno miselno več boste s potovanja odnesli.



