Pot povezanosti
Povezujemo se z deželami, ljudmi, naravo in samimi s sabo.
Polno prisotni, razbremenjeni in sproščeni.
Na potovanjih se pogosto zgodi nekaj čarobnega. Ujamemo trenutek, ko se vse umiri.
Pogledamo čez dolino, v obraz neznanca ali proti nebu, in nenadoma smo tam – popolnoma prisotni, odprti in povezani. S svetom okoli sebe in – končno – tudi sami s sabo.
Kako to, da nam je to v tujih krajih lažje? Zakaj se nam doma ta povezanost tako hitro izmuzne?
Na poti zapustimo svoj vsakdan in s tem tudi številne vloge, pričakovanja in pritiske. Pustimo za sabo »moram« in »naj bi«, ter si dovolimo preprosto biti. Prav ta razbremenjenost je prostor, kjer se rodi prisotnost.
Ko odložimo težo rutine, začutimo več – naravo, ljudi, kulture, pa tudi svoj notranji svet.
Navdih, ki ga prejmemo v stiku z drugačnostjo, ni le naključen; je odsev tega, da smo resnično odprli oči.
Vprašanje pa ostaja: kako to izkušnjo povezovanja prenesti domov? Prvi korak je odločitev, da prisotnost postane vsakodnevna praksa. Ne potrebujete eksotične pokrajine, da bi se znova začudili – potrebujete le trenutek zavedanja. Globok vdih med delovnim dnem. Kratek stik z naravo. Pogled v oči bližnjega brez hitenja. Vse to so vrata v stanje, ki ga poznate s poti.
Ko ste povezani s sabo, postanete mehkejši, bolj odprti, bolj živi. Šele takrat lahko v resnici slišite druge. Vaša sposobnost sočutja, mirnega odziva in resničnega stika se začne v vas samih. Zato je notranja povezanost temelj vsakršnega odnosa – tudi tistih, ki jih gradimo na drugi strani sveta.
Pot ni le geografska, po pokrajini. Pot je odločitev za stik, prisotnost in čudenje – tudi v domači ulici, tudi v tišini.
Ne čakajte na naslednje potovanje, da bi začutili življenje. Povabite ga že danes.
Vesna Savarin